Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (6.014-6.038)


  1.      asociácija  -e ž (á) 1. zveza, povezava med posameznimi pojmi, predstavami, tako da ena izzove drugo: prizor mu je vzbudil asociacijo na doživljaj v mladosti; spomniti se na kaj po asociaciji; emocionalna, idejna, miselna asociacija; asociacija predstav; bogastvo asociacij; dogodek je sprožil v njem vrsto asociacij / pesnik nadomešča metaforično logiko z metaforično asociacijo 2. knjiž. združenje, skupnost: podjetje je proizvodna asociacija; izključiti dve članici iz asociacije držav; to društvo je asociacija avtomobilistov in motoristov // združevanje v skupnost: možnost asociacije svobodnih osebnosti ◊ biol. biocenoza, združba; kem. združevanje enostavnejših enakih molekul v večje ♪
  2.      asociacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na asociacijo: spomniti se na kaj po asociacijskem zakonu; pozitivistična asociacijska teorija; asociacijska zveza z dogodkom v preteklosti je v romanu prisiljeno nakazana / človekova asociacijska pravica ♪
  3.      àsociálen  -lna -o prid. (ȁ-ȃ) ki se noče ali ne more prilagoditi splošno veljavnim družbenim normam: bil je popolnoma asocialen človek / asocialni individualizem; zaradi asocialnih teženj ni našel zveze z okoljem, v katerem je živel; asocialno vedenje ♪
  4.      asociatíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na asociacijo: asociativni proces; asociativno doživljanje; asociativno povezovanje dogodkov; uporabiti asociativno pripovedovanje / vsa njegova metaforika temelji na novih asociativnih zvezah / asociativno združevanje ljudi ◊ mat. vsota je asociativna neodvisna od zaporedja seštevanj; psih. asociativna psihologija psihologija, ki psihične procese in strukture razlaga z asociacijami asociatívno prisl.: asociativno se spomniti ♪
  5.      asociatívnost  -i ž (ȋ) lastnost asociativnega: asociativnost besednih zvez / pesnikova asociativnost ne prepriča ◊ mat. asociativnost vsote ♪
  6.      asociírati  -am nedov. in dov. (ȋ) povezovati z asociacijami: pojem je asociiral s predstavo ljubezni; asociirati predstave; podobe se pri njem asociirajo nelogično asociírati se knjiž. združevati se v skupnost: ljudje so se asociirali za skupne akcije asociíran -a -o: asociirani producenti; asociirane države države, ki zaradi podobne politične, ekonomske orientacije tvorijo skupino ♪
  7.      asonánca  -e ž (ȃ) lit. ujemanje samoglasnikov, navadno v zaključnih besedah verzov, samoglasniški stik: v pesmi je uporabljal asonanco in aliteracijo / španska asonanca ki se ponavlja na koncu vsakega drugega verza v vsej pesmi ♪
  8.      asparágus  -a m (ȃ) poljud. sobna rastlina z dolgimi visečimi stebelci in iglicam podobnimi vejicami, strok. Sprengerjev beluš: v sobi je imela košat asparagus; šopek nageljnov z dolgimi vejicami asparagusa ♦ bot. rastlina s tankimi stebli, iglicam ali listom podobnimi vejicami in zelo drobnimi cveti, Asparagus ♪
  9.      aspékt  -a m (ẹ̑) izhodišče kriterija za presojanje česa; vidik: razprava odpira nove aspekte na probleme; gledati z določenih, različnih aspektov; ekonomski, nacionalni, politični aspekt // podoba, videz, v kakršnem se kaže kaka stvar, pojav: različni aspekti družbenega življenja; aspekt problema ◊ astr. medsebojna lega premičnic, Lune in Sonca; lingv. značilnost, posebnost glagola, da izraža dovršnost ali nedovršnost; vid ♪
  10.      aspirácija  -e ž (á) nav. mn., knjiž. prizadevanje za kaj; težnja, želja: uresničili so svoje politične aspiracije; visoke aspiracije; imperialistične, nacionalistične aspiracije; kulturne, umetniške aspiracije; tuje aspiracije po naši zemlji ◊ lingv. izgovor zapornikov z močnim izdihom, pridih; med. izsesavanje; vsesavanje; teh. izsesavanje vlažnega, prašnega zraka iz strojev ♪
  11.      aspiracíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na aspiracijo: aspiracijska priprava ◊ med. aspiracijska pljučnica pljučnica zaradi vdihanih, pljučem tujih snovi ♪
  12.      aspiránt  -a m (ā á) knjiž. kdor si prizadeva, se poteguje za kaj, navadno za službo ali naslov; kandidat, pripravnik: mlad učiteljski aspirant / aspirant za doktorski naslov / aspiranti na materialne dobrine // voj., nekdaj kdor je končal oficirsko šolo in se poteguje za oficirski čin: častniški aspirant ♪
  13.      aspirátor  -ja m (ȃ) teh. priprava za izsesavanje ali vsesavanje, zlasti zraka: z aspiratorjem izsesati gnoj; z aspiratorjem čistiti žito / aspirator za čiščenje preprog ♪
  14.      aspirírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. prizadevati si, potegovati se za kaj: aspirirati na angažma, na prvo mesto ◊ med. izsesavati; vsesavati aspiríran -a -o: lingv. aspirirani glas glas, izgovorjen s pridihom ♪
  15.      astátičen  -čna -o prid. (á) elektr. neodvisen od tujega magnetnega polja: astatični instrumenti ♪
  16.      asténičen  -čna -o prid. (ẹ́) med. telesno slab, slaboten: asteničen človek / astenični tip tip z dolgim telesom, ozkim prsnim košem in dolgimi, suhimi udi; pren., ekspr. astenična poezija ♪
  17.      astigmátičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na astigmatizem: očala za astigmatične ljudi / astigmatično oko ♪
  18.      ástma  -e ž (ȃ) bolezen z napadi krčevitega dušenja, naduha: ima hudo astmo ♦ med. bronhialna, srčna astma ♪
  19.      astmátičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na astmo: astmatični napad / astmatično dihanje / astmatičen človek človek, ki ima astmo, nadušljiv astmátično prisl.: astmatično sopsti ♪
  20.      ástrahanski  tudi astrahánski -a -o prid. (ȃ; ȃ) nanašajoč se na astrahan: astrahansko krzno / astrahanski ovratnik ♪
  21.      astrálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na nebesna telesa: astralni svet; astralna megla / astralni kult pri starih narodih češčenje nebesnih teles 2. knjiž. breztelesen, nesnoven: astralno bitje / astralno telo v okultizmu duhovni dvojnik fizičnega telesa // ekspr. prosojen, nežen: njeno belo astralno telo ♪
  22.      astro...  ali ástro... prvi del zloženk (ȃ) nanašajoč se na a) nebesna telesa: astrobiologija, astrofizikalen, astronom b) vesoljske polete: astronavigacija, astronavt ♪
  23.      ástrofizikálen  -lna -o (ȃ-ȃ) pridevnik od astrofizika: astrofizikalni observatorij ♪
  24.      astrológ  -a m (ọ̑) kdor se ukvarja z astrologijo ♪
  25.      astrologíja  -e ž (ȋ) prerokovanje človekove usode iz (položaja) zvezd: ukvarjal se je z astrologijo ♪

   5.889 5.914 5.939 5.964 5.989 6.014 6.039 6.064 6.089 6.114  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA