Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Se (5.514-5.538) 
- àli in ali vez. (ȁ) 1. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov a) ki se vsebinsko izključujejo: vaščani so se poskrili po kleteh ali pobegnili v gozd; ranjena zver pobegne v goščavo, da tam ozdravi ali pogine; jaz ali ti, eden mora odnehati; recite da ali ne / ali ne more ali noče, uči se ne; bodisi star ali mlad, vsak se boji umreti; včasih okrepljen ali ubogaj ali boš pa tepen v nasprotnem primeru b) ki kažejo na možnost izbire: naročiti se na vso zbirko ali na posamezne knjige; naj pride v šolo ali oče ali mati ali kdo drug; pisar. nastop službe takoj ali po dogovoru / srbski ali hrvatski jezik; marec ali sušec; nekdaj, v naslovih knjig Veseli dan ali Matiček se
ženi // za popravek ali dopolnitev prej povedanega: upanja je zelo malo ali pa nič; vrne se čez dve uri ali še prej; za vasjo je ribnik ali, bolje rečeno, mlaka; poslušaj, ti Janez, ali kako ti je že ime! ∙ pog. leto dni ali kaj je od tega približno; ekspr. prej ali slej bomo tudi z njim obračunali nekoč gotovo; ekspr. čemu opomini, saj jih tako ali tako ne posluša sploh ne; ekspr. rada ali nerada, vrnila se bo tudi proti svoji volji; ekspr. naj bo tako ali drugače, jaz ostanem kakorkoli 2. raba peša, v protivnem priredju za izražanje a) nasprotja s prej povedanim; pa, a, toda: bil je velik čudak, ali otroci se ga niso bali; stopil je za njo, ali ker se ni ozrla, se je obrnil; ekspr. denar ima, ali kaj (mu pomaga), ko pa ne ve, kam z njim / včasih okrepljen odpustil je, ali krivice vendar ni mogel pozabiti b)
nepričakovane posledice: konjički so majhni, ali neverjetno žilavi 3. v vprašalnih odvisnih stavkih za uvajanje vprašanja: še enkrat te vprašam, ali boš šel / kaj pravite, ali bi šli ali pa bi še malo posedeli // za izražanje domneve, negotovosti: ne vem, ali je še živ; ali tekma sploh bo, še ni prav nič gotovo 4. ekspr., v prislovni rabi za izražanje zahteve po odločitvi za eno od dveh možnosti: moraš se odločiti: ali — ali ♪
- aliánsa -e ž (ȃ) zastar. politična ali vojaška zveza držav: ustanoviti alianso; član alianse ♦ zgod. sveta aliansa zveza Rusije, Prusije in Avstrije leta 1815 proti revolucionarnim gibanjem, sveta zveza // zveza, društvo, organizacija: mednarodna aliansa žena ♪
- alieníranost -i ž (ȋ) knjiž. značilnost alieniranega človeka, odtujenost: alieniranost se manifestira na različne načine / občutek alieniranosti ♪
- alienírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. izgubljati svoje bistvo, odtujevati se: v kapitalističnih delovnih odnosih delavec alienira; človek se alienira v mehanizaciji življenja alieníran -a -o: alienirano delo ♪
- aliíranec -nca m (ȋ) redko član alianse, zaveznik ♪
- alimentácija -e ž (á) knjiž. plačevanje alimentov: doseči za otroka redno mesečno alimentacijo ♪
- alimentacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na alimente ali alimentacijo, preživninski: alimentacijski prispevek / alimentacijski spor; alimentacijska pravica zakonca ♪
- aliterácija -e ž (á) lit. ujemanje soglasnikov ali soglasniških skupin v zaporednih besedah, soglasniški stik: v pesmi je uporabljal asonanco in aliteracijo ♪
- aljáški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Aljasko: aljaško rudno bogastvo ♦ vrtn. aljaška pacipresa ♪
- álk -a m (ȃ) zool. pingvinu podobna ptica Severnega morja, Alca: veliki alk ♪
- álka -e ž (ȃ) tekmovalno jahanje v Sinju, pri katerem mora jezdec s kopjem sneti viseč obroč: zmagal je na alki // ta obroč: tekmovalec je v največjem diru skušal zadeti alko ♪
- alkájski -a -o prid. (ȃ) lit., v zvezi alkajska kitica kitica, ki obsega dva enajsterca, deveterec in deseterec ♪
- alkálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na alkalije, lužnat: alkalna raztopina; alkalna reakcija / alkalna tla / alkalne kovine alkalijske ♪
- alkáličnost -i ž (á) kem. alkalnost: alkaličnost seča ♪
- alkimíja -e ž (ȋ) v srednjem veku veda, ki je poskušala spreminjati nežlahtne kovine v zlato in srebro: ukvarjal se je z alkimijo // knjiž. skrivnostna umetnost, čarovnija: alkimija besed, ustvarjanja ♪
- alkimíst -a m (ȋ) kdor se ukvarja z alkimijo: srednjeveški alkimisti / knjiž. alkimisti besed ♪
- alkimístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na alkimiste ali alkimijo: alkimistična delavnica; alkimistično eksperimentiranje ♪
- alkohól -a m (ọ̑) brezbarvna hlapljiva tekočina ostrega duha in pekočega okusa: sok vsebuje tudi nekaj alkohola; konzervirati, raztopiti v alkoholu / ugotavljati odstotek alkohola v krvi ♦ kem. alkohol alifatska spojina z eno ali več hidroksilnimi skupinami, vezanimi na ogljikove atome; etilni alkohol etanol, etilalkohol; metilni alkohol metanol, metilalkohol; primarni alkohol alkohol, ki z oksidacijo lahko preide v aldehid // alkoholna pijača: zdržati se alkohola; biti vdan alkoholu; ta človek prenese velike količine alkohola ♪
- alkohólen -lna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na alkohol: alkoholni aperitiv; alkoholne pijače / alkoholni sen; alkoholne blodnje ♦ jur. alkoholna kriminaliteta; kem. alkoholno vrenje pretvorba sladkorja s kvasovkami v etanol in ogljikovo kislino; med. alkoholni bledež; alkoholna intoksikacija ♪
- alkohóličen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na alkoholike: alkoholična klinika / zastar. alkoholične pijače alkoholne ♪
- alkoholízem -zma m (ȋ) pretirano uživanje alkoholnih pijač: vdaja se alkoholizmu; kronični alkoholizem; boj proti alkoholizmu // nagnjenje k temu: dedni alkoholizem ♪
- alkohólnat -a -o prid. (ọ̑) ki vsebuje alkohol: alkoholnata tekočina ♪
- alkoholomaníja -e ž (ȋ) med. kronična bolezenska nagnjenost k uživanju alkoholnih pijač: alkoholomanija je skoraj po vsem svetu priznana za bolezen ♪
- álma máter álme máter ž, tudi neskl. (ȃ-ā) vznes. univerza: drugo desetletje obstoja naše alme mater ♪
- àlo tudi aló medm. (ȁ; ọ̑) izraža ukaz, spodbudo: alo, vstani, pri nas ne spimo! alo, dajmo, hitro! alo, udarite no! alo, brž! alo ven, vsi ven! // pri nagovoru izraža opozorilo: alo, fant, kdaj si pa prišel? ♪
5.389 5.414 5.439 5.464 5.489 5.514 5.539 5.564 5.589 5.614