Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Se (5.239-5.263) 
- abstrákten -tna -o prid., abstráktnejši (ȃ) s čuti nezaznaven, pojmoven, miseln, ant. konkreten: abstrakten pojem; abstraktna predstava o nečem; abstraktno mišljenje ♦ lingv. abstraktni samostalniki; um. abstraktno slikarstvo slikarstvo, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje // nenazoren, nejasen: govornikovo abstraktno izražanje / preveč si abstrakten, da bi te razumel abstráktno prisl.: ne zna abstraktno misliti ♪
- abstraktíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na abstrahiranje: abstraktivna metoda // zastar. abstrakten: abstraktiven pojem ♪
- abstráktum tudi abstrákt -a m, mn. abstrákta s tudi abstrákti m tudi abstráktumi m (ȃ) knjiž. kar je nastalo z abstrakcijo: njegove osebe so čisti abstraktum ♦ lingv. abstraktni samostalnik ♪
- abstrúzen -zna -o prid. (ȗ) knjiž. težko razumljiv, nejasen: abstruzen predlog; abstruzna domislica; abstruzno izražanje ♪
- absúrd -a m (ȗ) kar je v nasprotju z logiko, nesmisel: to je pravi absurd; privesti do absurda; voditi v absurd; očiten absurd / drama absurda; psihoza absurda in groze ♦ filoz. absurd po Camusu dejstvo, da je vse, kar je, brez smisla in končnega cilja ♪
- absúrden -dna -o prid. (ȗ) ki je v nasprotju z logiko, nesmiseln: absurden vzrok; absurdna meja; absurdna trditev; tako misliti bi bilo absurdno / rezultat se zdi na prvi pogled absurden nemogoč, neverjeten absúrdno prisl.: absurdno groteskni ton drame ♪
- absúrdnost -i ž (ȗ) lastnost, značilnost absurdnega: zavedal se je absurdnosti svojega početja; prikazati absurdnost vojne // redko absurd: privesti stvar do absurdnosti ♪
- acétaldehíd -a m (ẹ̑-ȋ) kem. aldehid ocetne kisline; etanal: v cigaretnem filtru se zadrži tudi acetaldehid ♪
- acetáten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na acetat: acetatna celuloza ♦ tekst. acetatno vlakno ♪
- acetilénski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na acetilen: acetilenski gorilnik, razvijalec; acetilenska svetilka / acetilensko varjenje ♪
- acetónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na aceton: acetonska raztopina / acetonska astma astma zaradi vdihavanja hlapov acetona ♪
- acíden -dna -o prid. (ȋ) kem. ki tvori z bazo2 sol; kisel: acidna raztopina ♦ agr. acidna tla; med. acidni želodčni sok ♪
- acidofílen -lna -o prid. (ȋ) bot. ki raste na kislih tleh: acidofilna rastlina ♦ kem. ki se obarva s kislimi barvili ♪
- àcíkličen -čna -o prid. (ȁ-í) ki se ne pojavlja v ciklih: aciklični pojavi ♦ kem. aciklične spojine spojine z ogljikovimi atomi, razporejenimi v odprti verigi ♪
- adamít -a m (ȋ) rel. pripadnik sekte, ki se zavzema za nagoto ♪
- Ádamov in Adámov -a -o prid. (ȃ; ȃ) rel. nanašajoč se na Adama: Adamova žena Eva ● šalj. bil je v Adamovem kostumu nag, gol; tudi on je Adamov sin navaden človek z vsemi slabostmi; Adamovo jabolko in adamovo jabolko vidna hrustančna izboklina na moškem vratu ♪
- adaptabílen -lna -o prid. (ȋ) ki se lahko adaptira, prilagodljiv: adaptabilen organ ♪
- adaptácija -e ž (á) 1. preureditev, prenovitev: adaptacija starih zgradb; adaptacija hiše za poslovne prostore / zaradi adaptacije lokal zaprt // priredba, predelava: radijska adaptacija teksta; večer poljske satire v adaptaciji našega režiserja 2. knjiž. prilagoditev okolju: adaptacija organizma na temperaturo / sposobnost socialne adaptacije; priseljevanje v mesta rodi probleme adaptacije ♪
- adaptacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na adaptacijo: gradbena in adaptacijska dejavnost / adaptacijska sposobnost očesa za temo ♪
- adápter -ja m (ā) teh. priprava za prilagoditev dveh, za medsebojno delovanje sicer neprilagojenih priprav: stični adapter; radijski sprejemnik z vgrajenim adapterjem za UKV področje; adapter za plošče h kameri za zvite filme ♪
- adaptírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. preurediti, prenoviti: lokale so ustrezno adaptirali; stavbo adaptirajo za gostinske namene // prirediti, predelati: adaptirati scenarij 2. prilagoditi, prilagajati: adaptirati organe na spremenjeno okolje; adaptirati se na novi delovni sistem adaptíran -a -o: adaptirani prostori ♪
- adekváten -tna -o prid., adekvátnejši (ȃ) ustrezen, enakovreden, ujemajoč se: najti adekvaten izraz; truditi se za adekvaten prevod; dati vsebini adekvatno obliko; v sedanjih okoliščinah je to najbolj adekvatna rešitev problema adekvátno prisl.: adekvatno se izraziti ♪
- adekvátnost -i ž (ȃ) ustreznost, enakovrednost, ujemanje: truditi se za adekvatnost izraza; gre za adekvatnost s predpisom ♪
- adépt -a m (ẹ̑) knjiž. 1. kdor se uvaja v kako vedo: muzikalno znanje tega adepta kompozicije je premalo poglobljeno; mladi adepti modernistične šole 2. goreč pristaš kake ideologije: adepti panslavizma / eden najbolj vdanih adeptov umetnosti ♪
- adhezíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na adhezijo: adhezijska sila ♦ žel. adhezijska lokomotiva lokomotiva, ki vleče s trenjem koles ob tirnice; adhezijska teža sila, s katero pogonske osi vozila pritiskajo na tir ♪
5.114 5.139 5.164 5.189 5.214 5.239 5.264 5.289 5.314 5.339