Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (5.039-5.063)


  1.      zaviséti 1 -ím dov., zavísel (ẹ́ í) redko povesiti se, omahniti: glava mu je zavisela od utrujenosti ♪
  2.      zaviséti 2 -ím dov., zavísel (ẹ́ í) nav. 3. os., knjiž., v zvezi z od biti odvisen: uspeh zavisi od sposobnosti in delavnosti / od vas zavisi, kako bo ♪
  3.      završéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. dati močne, nezveneče, med seboj pomešane glasove: drevesa so završela; brezoseb. zapihalo je in završelo // s prislovnim določilom vršeč se premakniti, iti: v nebo so završele iskre 2. ekspr. nastopiti, pojaviti se z veliko intenzivnostjo: nad dolino je završel vihar / s hribov je završel mrzel veter 3. z razburjenim govorjenjem, premikanjem, navadno več osebkov, povzročiti vršenju podobne glasove: množica je završela; brezoseb. med poslušalci je završelo ♪
  4.      završeváti  -újem nedov. (á ȗ) zastar. končevati: završevati kako delo / knjigo završuje s kratkim povzetkom / šolsko leto se počasi završuje ♪
  5.      zavsédnji  -a -e prid. (ẹ̑) nar. navaden, vsakdanji: drugi dan se je oblekla v staro, zavsednjo obleko (F. Bevk) ♪
  6.      zavsèm  prisl. (ȅ) star. popolnoma, čisto: kmalu bo zavsem zdrava / gospodaril je zavsem samostojno ♪
  7.      zazdéti se  -ím se dov., zazdì se (ẹ́ í) 1. s smiselnim osebkom v dajalniku dobiti občutek, vtis, zaznavo česa brez prepričanosti o stvarni podlagi tega: zazdelo se mu je, da se v grmovju nekdo skriva; za hip se mu je zazdelo, da je doma / nenadoma se mu je zazdelo, da je na napačni poti je pomislil 2. s smiselnim osebkom v dajalniku začutiti željo, pripravljenost za kako dejanje: na obisk pride, če se mu (tako) zazdi / komur se je zazdelo, se je gibanju lahko pridružil kdor je hotel, želel // z oziralnim zaimkom ali prislovom izraža nedoločnost, poljubnost: pride, kadar se mu zazdi; utrujeni potniki so sedali, koder se jim je zazdelo 3. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža, da kaj vzbudi občutek, vtis, kot ga izraža določilo: v velikem prostoru se mu je miza zazdela majhna ● dobro se mu je zazdelo, ker so ga pohvalili razveselil se je ♪
  8.      zazdévati se  -am se nedov. (ẹ́) star., nav. 3. os., s smiselnim osebkom v dajalniku zdeti se: zazdevalo se mu je, da sliši klice ♪
  9.      zazíbniti se  -em se dov. (í ȋ) knjiž. zazibati se: čoln se je rahlo zazibnil ♪
  10.      zazírati se  -am se nedov. (ȋ ȋ) knjiž. upirati, usmerjati pogled kam; gledati: zazirati se skozi okno; zazirati se v daljavo / začudeno so se zazirali v nas; pren., ekspr. zazirati se v prihodnost ♪
  11.      zazlatíti se  -ím se dov., zazlátil se (ȋ í) ekspr. zlato se odraziti, pokazati: na vzhodu se je zazlatila zarja ♪
  12.      zazrcáliti se  -im se dov. (á ȃ) knjiž. zaradi odbijanja svetlobe v čem postati viden, pokazati se: luči so se zazrcalile v jezeru; v ogledalu se je zazrcalil njen obraz // postati viden, pokazati se: na obrazu se zazrcali bojazen, otožnost; v očeh se zazrcali strah ♪
  13.      zažaríti se  -ím se tudi zažáriti se -im se dov., zažáril se (ȋ í; ā ȃ) knjiž. odbiti močno svetlobo: lasje so se ji zažarili v zahajajočem soncu ♪
  14.      zbáti se  zbojím se dov., zbój se zbójte se; zbál se (á í) 1. začutiti strah: zbal se je in zbežal; zbati se nasprotnika, psa; zboji se vsakega šuma; star. nikogar se ne zboji, takšen hrust je ustraši // začutiti strah pred čim neprijetnim: zbala se je moževe jeze / zbati se mraza // začutiti strah pred čim sploh: zbati se odgovornosti, stroškov; zbal se je pogovora s predstojnikom 2. začutiti zaskrbljenost, vznemirjenost: zbala se je za otroka; zbati se za zdravje; zbal se je, da ga ne bi prizadel, užalil ♪
  15.      zbesedíčiti se  -im se dov. (í ȋ) nar. spreti se, sporeči se: zbesedičiti se s sosedom ♪
  16.      zbeséditi se  -im se dov. (ẹ̄ ẹ̑) nar. spreti se, sporeči se: zaradi otrok se večkrat zbesedijo; zbesediti se s sosedi ♪
  17.      zbiseriti  gl. izbiseriti ♪
  18.      zblêsti se  zblêdem se dov., zblêdel se in zblédel se, zblêdla se, stil. zblèl se zblêla se (é) s smiselnim osebkom v dajalniku v vročici začeti zmedeno govoriti: bolniku se je zbledlo // ekspr. postati zmeden, nerazsoden: zbledlo se ji je; od strahu se mu je zbledlo ♪
  19.      zbohôtiti se  -im se in zbohotíti se -ím se dov., zbohôtil se in zbohótil se (ó ō; ȋ í) knjiž. bujno se razrasti: pod grmovjem se je zbohotil teloh ∙ knjiž. zbohotila se je v lepo dekle postala je lepo dekle ♪
  20.      zbrátiti se  -im se dov. (á ȃ) skleniti bratsko, prijateljsko razmerje: zbratiti se s pijanci; zbratila sta se, ker imata enake interese zbrátiti knjiž. notranje, čustveno povezati: nesreča, skupna usoda jih je zbratila ♪
  21.      zbŕkniti se  -em se dov. (ŕ ȓ) knjiž., redko zmeniti se: drugi so se veselo zabavali, zanj pa se ni nihče zbrknil ♪
  22.      zbrúsek  -ska m (ȗ) metal., min. tanko zbrušena ploščica kamnine za opazovanje pod mikroskopom v presevni svetlobi: napraviti zbrusek; kovinski zbrusek; zbrusek ahata ♪
  23.      zdaljševáti  -újem nedov. (á ȗ) delati kaj (bolj) dolgo: zdaljševati obleko; sence se zdaljšujejo / zdaljševati korake ♪
  24.      zdaníti se  -ím se dov., zdánil se (ȋ í) brezoseb. preiti iz noči v dan: vstal je, ko se je zdanilo; še preden se je zdanilo, so odšli na pot; poleti se zgodaj zdani ● ekspr. zdaj se mu je zdanilo, zakaj so ga povabili medse je dojel, spoznal; ekspr. polagoma se je zdanilo v njegovi glavi doumel, razumel je ♪
  25.      zdesétkanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od zdesetkati: zdesetkanje prebivalstva ♪

   4.914 4.939 4.964 4.989 5.014 5.039 5.064 5.089 5.114 5.139  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA