Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (49.764-49.788)



  1.      zlatárna  -e ž () delavnica, obrat za izdelovanje izdelkov iz zlata, plemenitih kovin: prodajati staro zlato v zlatarno / Zlatarna Celje // prodajalna izdelkov iz zlata, plemenitih kovin: vlomiti v zlatarno; bogate izložbe zlatarn ● ekspr. na sebi je imela celo zlatarno zelo veliko (zlatega) nakita
  2.      zlatárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na zlatarje ali zlatarstvo: zlatarski izdelki / zlatarska delavnica / zlatarski mojster ◊ obrt. zlatarska oslica kalcedon, ki se uporablja za ugotavljanje karatov drage kovine; preizkusni kamen
  3.      zlatárstvo  -a s () zlatarska obrt: izučiti se zlatarstva; razvoj zlatarstva
  4.      zlátek  -tka m () ekspr. drag, ljubljen človek, navadno otrok: mlada mati je bila polna skrbi za svojega zlatka / kot nagovor samo da se ti ni nič hudega zgodilo, zlatek moj
  5.      zlaténica  -e ž (ẹ̑) 1. rumenkasta obarvanost kože, sluznic in beločnic zlasti zaradi povečanja žolčnih barvil v krvi: pri bolniku se je pojavila zlatenica; zlatenica pri hepatitisu; zlatenica pri novorojenčkih 2. poljud. vnetje jeter, strok. hepatitis: imeti, preboleti zlatenico; epidemija zlatenice
  6.      zlaténičen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na zlatenico: obraz je imel zlateničen; zlatenična koža / zlatenični bolnik
  7.      zlatéti  -ím nedov. (ẹ́ í) ekspr. 1. postajati po barvi podoben zlatu: žito začenja zlateti 2. zlato se odražati, kazati: na nebu je zlatel lunin srp; trobentice so zlatele v travi
  8.      zlatílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na zlatenje: zlatilni postopek ♦ tisk. zlatilna preša nekdaj ročni stroj za odtiskovanje vinjet, črk iz zlate folije na platnice
  9.      zlatíti  -ím nedov. ( í) prekrivati s tanko plastjo zlata: zlatiti okvire; zlatiti bogoslužno posodo // ekspr. delati kaj po barvi podobno zlatu: jesen zlati gozdove; zahajajoče sonce zlati valove; zarja je zlatila nebo ● ekspr. ta dejanja zlatijo življenje ga delajo lepega, prijetnega zlatíti se ekspr. 1. postajati po barvi podoben zlatu: pšenica se že zlati; kmalu se bodo začeli zlatiti vinogradi 2. zlato se odražati, kazati: med listi so se zlatile limone; mesec se je zlatil na nebu zlatèč -éča -e: sonce zahaja, zlateč nebo; zlateče se listje
  10.      zlátka  -e ž () ekspr. draga, ljubljena ženska, zlasti deklica: vse bi naredila za svojo zlatko / kot nagovor zakaj pa jokaš, zlatka moja
  11.      zlátnat  -a -o prid. () knjiž. ki ni popolnoma zlat: zlatnata barva / zlatnati lasje zlátnato prisl.: zlatnato se bleščati
  12.      zlatnína  -e ž () 1. izdelki iz zlata: prodajati zlatnino; zlatnina in srebrnina / ne nosi zlatnine zlatega nakita 2. knjiž. lastnost zlatega, zlata barva: zlatnina zrele pšenice; zlatnina sonca
  13.      zlató  -á s (ọ̑) 1. mehka, težka žlahtna kovina rumene barve: zlato se sveti; pridobivati zlato; uporabljati zlato za plačilno sredstvo; prekriti kaj z zlatom; čisto zlato; barva starega zlata; cena, tržišče zlata; meriti čistoto zlata s karati; iskalci zlata; zrnca zlata; svetiti se kot zlato / kovano zlato zlat kovanec, zlatnik // pog. izdelki iz zlata: prodajajo zlato in srebrnino; z zlatom izvezeni okraski z zlato nitjo; roke je imela polne zlata zlatega nakita / bili so oblečeni v zlato z zlatom okrašena oblačila; dvorana je bila vsa v zlatu polna zlatih okraskov // ekspr. zlat denar: plačati v zlatu, z zlatom; prešteval je rumeno zlato zlatnike; za to bi dal cel kup zlata 2. ekspr. kar je po barvi, sijaju podobno zlatu: sonce je razsipalo svoje zlato; zlato dekliških las, zorečih plodov zlata barva 3. ekspr. kar je dobro, kvalitetno: ni vse zlato, kar je napisal; tudi nepomembno skladbo je s svojim igranjem spremenil v zlato / njegova žena je zlato je zelo delovna, skrbnapubl. braniti zlato s svetovnega prvenstva prvo mesto; ekspr. česar se prime, se spremeni v zlato v vsaki stvari je zelo uspešen; ekspr. takega pomočnika ne moreš z zlatom odtehtati je zelo dober, marljiv; ekspr. vaših besed ne morem vzeti za (čisto, suho) zlato ne verjamem vam popolnoma; ekspr. prodajati laž za čisto zlato prikazovati jo, kot da je resnica; publ. črno zlato premog; publ. olimpijsko zlato olimpijska zlata medalja; star. skrinja je polna suhega zlata zlatnikov, cekinov; ekspr. rogovje te živali prodajajo za suho zlato zelo drago; ekspr. ta človek je vreden (suhega) zlata je zelo dober, pošten; je zelo sposoben; publ. tekoče zlato nafta; ekspr. dal mi je zlata vreden nasvet zelo dober, koristen; publ. obirati zeleno zlato hmelj; preg. čas je zlato razpoložljivi čas je treba dobro izkoristiti; preg. govoriti je srebro, molčati pa zlato včasih je bolje, da se kaka stvar, mnenje ne pove; preg. ni vse zlato, kar se sveti videz stvari ne pove, kakšna je stvar v resnicimed. zobno zlato ki se uporablja za prevleke zob in mostičke; min. mačje zlato sljuda živih barv, tako spremenjena zaradi preperevanja; samorodno zlato; mont. izpirati zlato; obrt. lomljeno zlato kosi zlatih predmetov, rabljeni zlati predmeti, namenjeni za pretalitev; teh. belo zlato zlitina zlata, ki ima platinasto srebrno barvo; rumeno zlato zlitina zlata zlato rumene barve
  14.      zlato... 1 prvi del zloženk nanašajoč se na zlato: zlatoiskalec, zlatonosen, zlatorezen
  15.      zlato...  ali zláto... prvi del zloženk (ā) nanašajoč se na zlat: zlatolas, zlatopolt, zlatozrn
  16.      zlatobròv  -ôva m ( ó) zool. v Sredozemskem morju živeča večja riba z zelenkasto srebrnim telesom in plavutmi spreminjajočih se barv; orada
  17.      zlatoklás  in zlatoklàs -ása -o prid. (; á) ekspr. ki ima zlato rumene klase: zlatoklasa pšenica
  18.      zlatokòp  -ópa m ( ọ́) 1. kdor koplje, izpira zlato: naselje zlatokopov; črtice iz življenja zlatokopov 2. zastar. zlati rudnik, zlato polje: zlatokopi in diamantna polja
  19.      zlatolás  in zlatolàs -ása -o prid. (; á) ekspr. ki ima zlato rumene lase: zlatolasa deklica
  20.      zlatoláska  -e ž () ekspr. ženska, ki ima zlato rumene lase: pisati pesmi o zlatolaskah ◊ bot. do en meter visoka šopasta trava z ozkimi klaski, ki so v spodnjem delu rumeno rdeče dlakavi, Chrysopogon gryllus
  21.      zlatomášnik  -a m () rel. duhovnik, ki je dosegel petdeset let mašništva: srečanje zlatomašnikov
  22.      zlátoporočênec  -nca m (ā-é) nav. dv. in mn. kdor praznuje petdesetletnico poroke: čestitati zlatoporočencema
  23.      zlatorítka  -e ž () zool. bel metulj z zlato rjavim zadkom, katerega v skupinah živeče gosenice uničujejo liste zlasti sadnega drevja, Euproctis chrysorrhoea: zlatoritke in gobarji
  24.      zlatoúst  -a m () ekspr. kdor modro, pametno govori: ubogati nasvete zlatousta; iron. ne nasedaj takšnim zlatoustom
  25.      zledenéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. knjiž. spremeniti se v led; zmrzniti: voda v steklenici je zledenela // prekriti se z ledom; poledeneti: v osojnih legah je cesta zledenela / jezero je zledenelo 2. ekspr. postati zelo hladen, mrzel: roke so mu zledenele 3. ekspr. postati negiben, tog: ob tem prizoru so vsi zledeneli; zledeneti od groze // v zvezi s kri, srce začutiti velik strah, grozo: ob kriku mu je zledenela kri v žilah; ko ga je zagledala, ji je srce zledenelo ● ekspr. njegov prijazni pogled je nenadoma zledenel postal brezčuten, zelo hladen; ekspr. ob pogledu na žrtev mu je zledenel nasmeh izginil zledenèl in zledenél -éla -o: pasti na zledenelem snegu; zledenela cesta; zledenela reka

   49.639 49.664 49.689 49.714 49.739 49.764 49.789 49.814 49.839 49.864  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA