Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (49.414-49.438)


  1.      zdrávamaríja  -e in zdráva maríja zdráve maríje ž (ā-ȋ) rel. molitev z začetkom: Zdrava Marija: moliti zdravamarijo; pet očenašev in zdravamarij // zvonjenje zvečer v čast Mariji: ob zdravamariji so bili vsi doma / odzvoniti zdravamarijo ♪
  2.      zdravíca  -e ž (í) slovesne besede, izrečene ob nazdravljanju: izreči zdravico; slavljenec je odgovoril na zdravico / (na)piti zdravico // pesem, ki se poje ob nazdravljanju: svati so ženinu in nevesti zapeli zdravico ♪
  3.      zdravílec  -lca [tudi u̯c] m (ȋ) knjiž. kdor se ukvarja z zdravljenjem navadno brez ustrezne poklicne izobrazbe: zdravilec mu je puščal kri; bolniki so iskali pomoč pri domačih zdravilcih / kitajski zdravilci ♪
  4.      zdravílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zdravljenje: zdravilni učinki mazila; rastlina z zdravilnimi lastnostmi; zdravilna moč vode; zdravilno delovanje / zdravilni vrelec; zdravilna rastlina; nabirati zdravilna zelišča / piti zdravilni čaj; zdravilna kopel; naravna zdravilna sredstva / zdravilne metode ◊ bot. zdravilna homulica zdravilna rastlina s širokimi, mesnatimi listi in rumeno zelenimi cveti; hermelika; zdravilna špajka zdravilna rastlina z rožnatimi cveti, ki raste navadno na vlažnih tleh, Valeriana officinalis; farm. zdravilna kroglica zdravilo v obliki kroglice; med. zdravilno blato blato za zdravilne blatne kopeli ♪
  5.      zdravilíščen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zdravilišče: zdraviliščna stavba / zdraviliščni zdravnik ♪
  6.      zdravilíški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zdravilišče: zdraviliški dom, park; gostje so se zbrali v zdraviliški dvorani / znan zdraviliški kraj / zdraviliški zdravnik / zdraviliški turizem ♪
  7.      zdravílo  -a s (í) snov, ki v določeni količini in na določen način preprečuje, zdravi bolezen: zdravila mu niso pomagala; zdravilo je pomirilo krče; dobiti zdravilo samo na recept; jemati zdravila vsak dan; predpisati zdravila; zdravila slabo prenaša; pripravljati zdravila; blago, močno, učinkovito zdravilo; zdravilo proti kašlju, za pomirjanje živcev; zdravilo za srce; delovanje, učinkovanje zdravila; steklenička za zdravila / domača zdravila doma pripravljena zdravila, navadno iz zdravilnih rastlin, zelišč; navidezno zdravilo; pren., ekspr. ta izpoved mu je pravo zdravilo ∙ ekspr. za vse težave se najde zdravilo vsaka težava se na kakšen način reši ♦ farm. magistralno zdravilo izdelano v lekarni po zdravnikovem receptu; oficinalno zdravilo ki je sprejeto v uradni seznam in opis zdravil; med. indicirano zdravilo ki ga je treba predpisati pri določeni bolezni; peroralno zdravilo ki se jemlje skozi usta; zdravilo za notranjo, zunanjo uporabo ♪
  8.      zdravílski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zdravilo: zdravilski pripravek / zdravilska knjiga / zdravilska industrija ♪
  9.      zdravílstvo  -a s (ȋ) zdravljenje bolnikov in varovanje zdravja: ukvarjati se z zdravilstvom // knjiž. medicina: študirati zdravilstvo; razvoj zdravilstva / ljudsko zdravilstvo ljudska medicina ♪
  10.      zdráviti  -im nedov. (ā ȃ) delati, povzročati, da kdo postane zdrav: zdraviti bolnike; zdraviti živino; otroka zdravijo z antibiotiki; zdraviti se s čajem, z dieto, oblogami; zdraviti se v bolnišnici / zdraviti pljučnico; zdraviti rano; rana se dobro, hitro zdravi ∙ ekspr. zdraviti mačka prizadevati si odpraviti slabo počutje, razpoloženje, navadno po nezmernem uživanju alkohola; ekspr. vas še vedno zdravi vojne rane odpravlja posledice vojne; bolje je preprečevati kakor zdraviti zdrávljen -a -o: zdravljeni alkoholiki ♪
  11.      zdrávje  -a s (ȃ) stanje telesnega in duševnega dobrega počutja, brez motenj v delovanju organizma: bolnikovo zdravje se izboljšuje, krepi, slabša, vrača; uničevati, zapravljati si zdravje; ohraniti si zdravje do pozne starosti; paziti na zdravje; skrbeti za zdravje; biti, ostati pri zdravju zdrav; človek čvrstega, krepkega, rahlega, ekspr. železnega zdravja; zdravju škodljivo delo / duševno, telesno zdravje / biti slabega zdravja / kot voščilo, zlasti pri pitju na zdravje; pren. moralno zdravje naroda ∙ ekspr. zdravje kar žari iz nje zelo je zdrava; ekspr. pokati od zdravja biti zelo zdrav; ekspr. lica se ji svetijo od zdravja zelo je zdrava; ekspr. misliti na svoje zdravje živeti, ravnati tako, da se ne zboli; piti, trčiti na zdravje s slovesnimi besedami, z rahlim dotikom kozarca ob kozarec drugega in izpitjem kozarca alkoholne pijače želeti komu srečo, zdravje; ekspr. plačati sedeče delo z zdravjem zboleti zaradi sedečega dela; dobro spanje je pol zdravja; preg. zdravje po niti gor, po curku dol zdravje se pridobi počasi, izgubi pa hitro ♦ rel. dušno zdravje // stanje živega bitja, v katerem vsi življenjski procesi potekajo normalno, brez motenj: skrbeti za zdravje rastlin, živali / industrija ogroža zdravje gozdov ♪
  12.      zdrávljenec  -nca m (ā) kdor se zdravi: pomagati zdravljencu; med zdravljenci je bilo precej alkoholikov ♪
  13.      zdrávljenje  -a s (á) glagolnik od zdraviti: zdravljenje mu ni pomagalo; podaljšati zdravljenje; poslati na zdravljenje v bolnico; biti na zdravljenju; dolgotrajno, pravočasno, uspešno zdravljenje; zdravljenje alkoholikov, narkomanov; zdravljenje z obsevanjem, zelišči; stroški zdravljenja / zdravljenje srčnih bolezni, pljučnice / ambulantno, domače zdravljenje; individualno, skupinsko zdravljenje; klimatsko zdravljenje ♦ med. konservativno zdravljenje pri katerem se skuša ohraniti ali obnoviti okvarjeni del telesa; ležalno zdravljenje pri katerem je ležanje njegov bistveni del; odprto zdravljenje opeklin, ran brez povoja; okupacijsko zdravljenje s primerno dejavnostjo, z opravljanjem primernega dela; stacionarno zdravljenje med katerim bolnik biva v zdravstvenem zavodu ♪
  14.      zdravník  -a m (í) kdor se poklicno ukvarja z zdravljenjem ljudi in je za to posebej usposobljen: biti, postati zdravnik; zdravnik pregleduje, zdravi paciente; poklicati zdravnika k bolniku; iti k zdravniku; poslati po zdravnika; dober, požrtvovalen, slaven zdravnik / ambulantni, hišni, ladijski zdravnik; dežurni zdravnik; oddelčni zdravnik ki opravlja organizacijska dela in nadzoruje delo na oddelku; otroški, šolski, vojaški zdravnik; sobni zdravnik ki zdravi in skrbi za bolnike v bolniški sobi / očesni zdravnik; zobni zdravnik zobozdravnik; zdravnik specialist; zdravnik za kožne, pljučne, živčne bolezni ♦ med. lečeči zdravnik; zdravnik splošne medicine ♪
  15.      zdravníkov  -a -o prid. (í) nanašajoč se na zdravnika: ponesrečenec je do zdravnikovega prihoda izkrvavel / zdravnikova ordinacija / bolezen je zahtevala zdravnikov poseg ♪
  16.      zdravnikovánje  -a s (ȃ) glagolnik od zdravnikovati: preživljal se je z zdravnikovanjem ♪
  17.      zdravníški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zdravnike: bela zdravniška halja; zdravniška torba / zdravniški poklic; zdravniška etika / iti na obvezni zdravniški pregled; zdravniška oskrba; iskati zdravniško pomoč; biti pod zdravniškim nadzorstvom; zdravniško spričevalo / svoje mnenje je dal tudi zdravniški izvedenec; zdravniška komisija; sestanek zdravniškega društva ♦ med. zdravniški konzilij ♪
  18.      zdravníštvo  -a s (ȋ) 1. zdravniški poklic: odpovedal se je zdravništvu / doba njegovega zdravništva je bila kratka 2. zdravniki: zdravništvo opozarja na nevarnost epidemije; dolgoletna prizadevanja slovenskega zdravništva 3. knjiž. medicina, zdravstvo: zgodovina slovenskega zdravništva ♪
  19.      zdrávo  medm. (ȃ) zlasti med prijatelji, znanci izraža pozdrav: zdravo, fantje / ko sva se poslavljala, mi je rekel: Zdravo in srečno ∙ ekspr. to moraš narediti ali pa zdravo ali pa pojdi; ekspr. tako bo, kot pravim, pa zdravo izraža odločnost, nepopustljivost; sam.: otroci so jo pozdravljali s spoštljivim zdravo; ekspr. niti zdravo ji niso rekli, ko so odhajali še poslovili se niso ♪
  20.      zdravočúten  -tna -o prid. (ū) knjiž. ki v ravnanju, vedenju kaže naraven, stvaren odnos: po svoji naravi je zdravočuten človek / pesnik je izšel iz zdravočutne lirike ♪
  21.      zdrávorazúmski  -a -o prid. (ā-ȗ) nanašajoč se na zdrav razum: zdravorazumski človek / zdravorazumsko mišljenje, presojanje / zdravorazumska razlaga drame ♪
  22.      zdrávstven  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zdravje ali zdravstvo: imeti zdravstvene težave; slabo zdravstveno stanje / zdravstvene razmere na ogroženem področju / zdravstveni poseg; zdravstvena vzgoja, zaščita; zdravstveno varstvo / zdravstveni priročnik; zdravstvena knjižica dokument o zdravstvenem zavarovanju z najvažnejšimi podatki o zdravljenju; zlasti prva leta po 1945 zdravstvena kolonija; zdravstveno spričevalo zdravniško spričevalo; zdravstveno zavarovanje / zdravstveni delavec, strokovnjak; zdravstvena služba / zdravstveni dom; zdravstvena postaja, ustanova; srednja zdravstvena šola ∙ publ. ni mogel priti iz zdravstvenih ozirov, razlogov zaradi bolezni zdrávstveno prisl.: biti zdravstveno prizadet ♪
  23.      zdrávstvenik  -a m (ȃ) knjiž. zdravstveni delavec: primer je poučen za vse zdravstvenike ♪
  24.      zdrávstvo  -a s (ȃ) dejavnost, ki se ukvarja z zdravljenjem bolnikov in varovanjem zdravja: razvijati zdravstvo; delati v zdravstvu; naloge zdravstva; prosveta in zdravstvo / knjiž., redko študirati zdravstvo medicino // s prilastkom področje take dejavnosti: otroško, šolsko, vojaško zdravstvo ♦ med. preprečevalno zdravstvo preventivna medicina ♪
  25.      zdrážba  -e ž (ȃ) star. 1. zdraha: zdražba se še ni pomirila; delati, povzročati zdražbe; huda zdražba; zdražbe med sosedi; zdražbe in prepiri ∙ star. doma je bil le za zdražbo s svojim ravnanjem, navzočnostjo je povzročal prepire, nesoglasja 2. zdraženje: zdražba čutov ♪

   49.289 49.314 49.339 49.364 49.389 49.414 49.439 49.464 49.489 49.514  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA