Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (4.689-4.713)



  1.      vnároden  -dna -o prid. (-á) nanašajoč se na ves narod: vsenarodni boj za obnovo dežele; reševati vsenarodne probleme / skrb za vsenarodni razvoj narodni
  2.      vnavzkríž  in v navzkríž prisl. (-í) 1. izraža položaj v neurejeno večkrat križajočih se smereh; vsekrižem: nametati polena vsenavzkriž / vsenavzkriž hoditi po gozdu v različnih smereh // izraža neurejenost razporeditve česa: hiše so stale v vrstah in vsenavzkriž 2. izraža neurejenost potekanja česa: otroci so govorili vsenavzkriž; vsenavzkriž so streljali 3. izraža, da kaj poteka medsebojno med več ljudmi: vsenavzkriž se prepirajo, tepejo ● ekspr. vse je vsenavzkriž narobe
  3.      vnavzkrížem  in v navzkrížem prisl. (-) redko vsekrižem, vsenavzkriž: pobočje je bilo vsenavzkrižem prepleteno s stezami
  4.      vnavzkrížen  -žna -o prid. (-) 1. ki poteka neurejeno v večkrat križajočih se smereh: vsenavzkrižno tekanje; vsenavzkrižno vrvenje ljudi 2. ki poteka medsebojno med več ljudmi: vsenavzkrižni odnosi; vsenavzkrižno prepiranje 3. ekspr. nejasen, zmeden: vsenavzkrižne misli
  5.      vnavzóčnost  -i ž (-ọ́) knjiž. dejstvo, da kdo je, se nahaja povsod: vsenavzočnost otrok / vsenavzočnost potrošniške miselnosti ∙ knjiž. vsenavzočnost režiserja opaznost njegovega vpliva, prizadevanja v vseh stvareh pri uprizoritvi česarel. božja vsenavzočnost
  6.      vnémec  -mca m (-ẹ́) pristaš vsenemštva: ideje vsenemcev
  7.      vnémški  -a -o prid. (-ẹ́) 1. nanašajoč se na vse Nemce ali vso Nemčijo: vsenemška organizacija 2. nanašajoč se na vsenemce ali vsenemštvo: vsenemške ideje / vsenemško gibanje
  8.      vnémštvo  -a s (-ẹ̑) v 19. stoletju gibanje za politično združitev vseh Nemcev: ideje vsenemštva
  9.      vnôčen  -čna -o prid. (-ó) redko celonočen: biti na vsenočni straži; vsenočno bedenje
  10.      vóbčen  -čna -o prid. (-ọ̄) star. splošen, vsesplošen: doživeti vseobčno pohvalo / vseobčna morala
  11.      vóbči  -a -o prid. (-ọ̄) knjiž. splošen, vsesplošen: skrbeti za vseobčo blaginjo; doseči vseobče priznanje / vseobči nered / vseobče premoženje skupno
  12.      vóbčnost  -i ž (-ọ̄) knjiž. 1. splošnost, vsesplošnost: vseobčnost blaginje 2. skupnost, občestvo: biti član kake vseobčnosti
  13.      vobjemajóč  tudi vobjemajòč -óča -e prid. (-ọ̄ -ọ́; - -ọ́) knjiž. 1. ki zajema, zaobjema vse: vseobjemajoči razvoj gospodarstva; vseobjemajoča reforma / ne znajo ceniti njegove vseobjemajoče dobrote; vseobjemajoča materina ljubezen 2. ki ima vse rad: bil je človeški, vseobjemajoč in vserazumevajoč; vseobjemajoča mati
  14.      vobsegajóč  tudi vobsegajòč -óča -e prid. (-ọ̄ -ọ́; - -ọ́) knjiž. ki obsega, zajema vse: zadnji vseobsegajoč pogled na dom / vseobsegajoč pregled pisateljevega dela / vseobsegajoče navdušenje za zabavo splošno // zelo velik, popoln: vseobsegajoč mir; vseobsegajoča samota
  15.      vobžen  -žna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) knjiž. ki obsega, zajema vse: vseobsežen pogled na mesto; vseobsežen program dela popoln; zgradili so novo, vseobsežno mesto z vsemi potrebnimi zgradbami, napravami / vseobsežna izobraženost vsestranska; vseobsežna knjiga o polarni odpravi izčrpna; razviti vseobsežno kulturo univerzalno
  16.      vobžnost  -i ž (-ẹ́) knjiž. lastnost, značilnost vseobsežnega: vseobsežnost vprašanja o življenjskem smislu / vseobsežnost duha / pripisovati ugotovitvam vseobsežnost splošno veljavnost
  17.      vobvézen  -zna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) knjiž. obvezen za vse: vseobvezen red
  18.      vobvladujóč  tudi vobvladujòč -óča -e prid. (-ọ̄ -ọ́; - -ọ́) knjiž. ki vse obvladuje: vseobvladujoč človek; vseobvladujoča oblast / vseobvladujoča ljubezen, pamet / vseobvladujoča porabniška miselnost povsod prevladujoča
  19.      vodpuščajóč  tudi vodpuščajòč -óča -e prid. (-ọ̄ -ọ́; - -ọ́) knjiž. ki vse odpušča: biti vseodpuščajoč / vseodpuščajoča ljubezen / vseodpuščajoč nasmeh
  20.      vodpuščánje  -a s (-) knjiž. odpuščanje vsega: govoriti o ljubezni in vseodpuščanju / izraz vseodpuščanja na obrazu
  21.      vodrešujóč  tudi vodrešujòč -óča -e prid. (-ọ̄ -ọ́; - -ọ́) knjiž. 1. ki dela, povzroča, da postane kdo deležen popolnega notranjega miru, sprostitve: vseodrešujoča ljubezen; vseodrešujoča vrnitev k zemlji 2. ki vse reši, razreši: vseodrešujoč nauk; vseodrešujoča formula
  22.      vokóli  prisl. (-ọ̑) povsod okoli: vseokoli so v travi ležale razbitine / ekspr. vseokoli je vladala tišina
  23.      vokróg  prisl. (-ọ̑) povsod okrog: vseokrog je rastlo drevje / ekspr. vseokrog je bila sama črna tema / njive so bile vseokrog obdane z ograjami z vseh strani; ekspr. vseokrog seje zmedo povsod
  24.      voživljajóč  tudi voživljajòč -óča -e prid. (-ọ̄ -ọ́; - -ọ́) knjiž. ki vse oživlja: vseoživljajoča pomlad / vseoživljajoča svetloba
  25.      vpočéz  prisl. (-ẹ̑) knjiž. vsekrižem: podrto drevje je ležalo vsepočez ● ekspr. govoriti vsepočez nejasno, zmedeno; ekspr. streljati divjad vsepočez brez izbire, omejitve

   4.564 4.589 4.614 4.639 4.664 4.689 4.714 4.739 4.764 4.789  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA