Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (4.664-4.688)



  1.      vléten  -tna -o prid. (-ẹ̑) redko celoleten: vseletni dohodki / organizirati vseletno šolo
  2.      vselítev  -tve ž () glagolnik od vseliti: vselitev v novo hišo, stanovanje; blok je pripravljen za vselitev
  3.      vselíti  vlim dov. ( ẹ́) narediti, da kdo pride prebivat v kak prostor, stavbo: vseliti družino v prazno stanovanje vselíti se priti prebivat v kak prostor, stavbo: vseliti se v prazno hišo, novo stanovanje; pren., ekspr. v srce se mu je vselil nemir, strah vljen -a -o: vseljen blok; večina študentov je že vseljena
  4.      vselítven  -a -o prid. () nanašajoč se na vselitev: vselitveni rok / vselitvene možnosti
  5.      vljenec  -nca m (ẹ́) kdor je vseljen: seznam vseljencev
  6.      vseljevánje  -a s () glagolnik od vseljevati: pomagati pri vseljevanju
  7.      vseljeváti  -újem nedov.) delati, da kdo pride prebivat v kak prostor, stavbo: vseljevati ljudi v nove bloke vseljeváti se prihajati prebivat v kak prostor, stavbo: vseljevati se v nova naselja; pren., ekspr. dvom se je začel vseljevati v njegovo srce
  8.      vseljív  -a -o prid. ( í) v katerega se je mogoče vseliti: vseljiva hiša; stanovanje bo vseljivo jeseni
  9.      vseljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost vseljivega: vseljivost stanovanjskih prostorov
  10.      vljúdski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na vse ljudstvo: organizirati vseljudski odpor; vseljudska vstaja; vseljudsko gibanje / ekspr. vseljudsko zborovanje ljudsko
  11.      vsemír  -a m () knjiž. vesolje: zvezda je švignila skozi vsemir / znanost si hoče podrediti vsemir
  12.      vsemírje  -a s () knjiž. vesolje: neskončno vsemirje; tišina, veličastnost vsemirja / iznajdba je odprla pot v vsemirje ● knjiž. duh bi rad prodrl v vsemirje v kozmos; knjiž. zvezdnato vsemirje nebo
  13.      vsemírski  -a -o prid. () knjiž. vesoljski: del vsemirskega prostora; vsemirske gmote; vsemirske sile / vsemirske raziskave / vsemirski polet / vsemirska sinjina nebesna
  14.      vsemóč  -i inž (ọ̑) značilnost vsemočnega: božja vsemoč / ekspr. vsemoč ljubezni, poezije velika moč // ekspr. zelo velika oblast, moč: težko je prenašal njegovo vsemoč; vsemoč birokracije
  15.      vmôčen  -čna -o prid. (-ó) ki vse zmore: vsemočna narava / vsemočna volja // ekspr. ki ima zelo veliko oblast, moč: vsemočna birokracija ∙ ekspr. vsemočna radovednost zelo velika
  16.      vsemóder  -dra -o prid. (ọ́) knjiž. zelo moder: vsemodri učenci / iron. vsemodra birokracija
  17.      vmodróst  -i ž (-ọ̑) knjiž. velika modrost: presenetil jih je s svojo vsemodrostjo / iron. vsemodrost mladine
  18.      vmogòč  tudi vmogóč -óča -e prid. (- -ọ́; -ọ̄ -ọ́) 1. ves mogoči: na razvoj vplivajo vsemogoči dejavniki; pri nas so vsemogoči ljudje; soba je bila natrpana z vsemogočo šaro 2. star. vsemogočen: vsemogoči oblastniki
  19.      vsemogóčen  -čna -o prid. (ọ́ ọ̄) ki vse more, zmore: nobeden ni vsemogočen / vsemogočna ljubezen / v krščanstvu vsemogočni Bog // ekspr. ki ima zelo veliko oblast, moč: vsemogočni gospodar, vladar / vsemogočni zakoni / njegov nauk je postal vsemogočen zelo vpliven, upoštevan
  20.      vsemogóčnež  -a m (ọ̑) ekspr. kdor ima zelo veliko oblast, moč: bil je tiran in vsemogočnež
  21.      vsemogóčnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost vsemogočnega: pripisovati človeku vsemogočnost / ekspr. vsemogočnost ideje, volje zelo velika močrel. božja vsemogočnost // ekspr. zelo velika oblast, moč: vsemogočnost države, oblastnikov
  22.      vmóžen  -žna -o prid. (-ọ́ -ọ̄) 1. redko ves mogoči: vsemožni ljudje 2. zastar. vsemogočen: vsemožen vladar
  23.      vnaokóli  in v naokóli prisl. (-ọ̑) povsod okoli: vsenaokoli leži ravnina; vsenaokoli so odmevale eksplozije; vsenaokoli so zasadili cvetje; vsenaokoli je zavladal molk / njihov sloves se je razširil vsenaokoli na vse strani; prim. naokoli
  24.      vnaokróg  in v naokróg prisl. (-ọ̑) povsod okrog: vsenaokrog so smučišča; vsenaokrog se razprostirajo gozdovi; vsenaokrog je vladala tišina; prim. naokrog
  25.      vnapréj  in v napréj prisl. (-ẹ̄) knjiž. brez konca, kar naprej: govoriti, igrati vsenaprej

   4.539 4.564 4.589 4.614 4.639 4.664 4.689 4.714 4.739 4.764  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA