Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (4.564-4.588)


  1.      veveríčkati se  -am se nedov. (ȋ) nar. vzhodnoštajersko loviti se po drevesih: otroci se veveričkajo ♪
  2.      véžiti se  -im se nedov. (ẹ́ ẹ̑) postajati vegast, kriv: deske se na soncu vežijo ♪
  3.      vglábljati se  -am se nedov. (á) knjiž. 1. širiti se v globino česa: plesen se vglablja v liste / pogled se vglablja sam vase 2. poglabljati se: vglabljati se v delo, študij ♪
  4.      vglobíti se  -ím se dov., vglóbil se (ȋ í) knjiž. poglobiti se: vglobiti se v delo / vglobiti se v pesem ● knjiž. vglobiti rastlino z loncem vred v zemljo zakopati ♪
  5.      vídeokaséta  -e ž (ȋ-ẹ̑) kaseta z magnetnim trakom, slikovna kaseta: vložiti videokaseto ♪
  6.      víličiti se  in vilíčiti se -im se nedov. (í ȋ; í ȋ) knjiž. cepiti se, vejiti se: žila, živec se viliči / grapa se viliči v dva jarka ♪
  7.      vírusen  -sna -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na virus: virusni delci / virusni laboratorij 2. med. ki ga povzročajo virusi: virusne bolezni; virusna epidemija; virusna gripa, pljučnica ♪
  8.      visélnice  -nic [u̯n in ln] ž mn. (ẹ̑) zastar. vislice: obesiti tatu na viselnice ♪
  9.      visênje  -a s (é) glagolnik od viseti: visenje na vrvi, žeblju / visenje zemljišča / očitati komu pogosto visenje v gostilni ♪
  10.      viséti  -ím nedov., vísel (ẹ́ í) 1. biti oprt, pritrjen na kaj ob zgornjem delu ali nad seboj brez opore na tleh, spodaj: svetilka, zavesa visi; klobuk visi na klinu; slika visi na steni; na veji visi roj; držeč se vrvi, viseti nad prepadom; pod stropom visi lestenec / ključi visijo na obročku; na verižici visijo obeski / po listih in vejicah visijo dežne kaplje / čez ramo mu visi puška; okrog vratu ji visi ogrlica ♦ šport. viseti na bradlji, drogu // nav. ekspr. biti kje, držeč se z rokami brez zadostne opore na tleh: otroci visijo na ograji in opazujejo; ljudje so viseli na stopnicah prenapolnjenega vlaka; ranjenec je skoraj visel na tovariševi rami // biti v položaju, ko ima okrog vratu z lastno težo zadrgnjeno zanko vrvi: prišli so prepozno, obupanec je že visel / ekspr. ta človek bo še visel bo kaznovan z obešenjem 2. segati, razprostirati se v smeri navzdol od izhodišča: brki mu visijo; psu visi jezik iz gobca; od streh visijo ledene sveče; z oken visijo rože; roke mu negibno visijo ob telesu / viseti do pasu skozi okno sklanjati se / ekspr. z neba visijo oblaki // segati kam čez rob podlage, opore: skale visijo nad globel 3. biti nagnjen: drevo, steber nekoliko visi; viseti v levo / ladja malo visi; miza zaradi neravnih tal visi / dolina visi proti vzhodu pada, se niža; travnik precej visi; položno, strmo viseti / ekspr. po strmih pobočjih visijo njive strmo ležijo 4. navadno s prislovnim določilom biti, mirovati prosto, nepritrjen v prostoru nad tlemi; lebdeti: sipa v vodi lahko visi; telo visi v plinu, če sta teži enaki / v zraku visi postovka / ekspr. na nebu visijo težki deževni oblaki 5. ekspr., s prislovnim določilom biti opazen, viden: v očeh ji visijo solze / na licih, ustnicah mu visi nasmeh; na obrazih vseh je visel nemir // biti, obstajati kje: nad pokrajino visi mir, noč / v zraku še visijo kriki žrtev / med njimi visi molk 6. ekspr., s prislovnim določilom biti, zadrževati se kje: vsak dan visi pri prijatelju, v gostilni; kaj bi visel samo doma, pojdi z menoj // delati, kar izraža določilo: cele dneve visi na računalniku; ure in ure visi na telefonu telefonira // v zvezi z na skrbno obdelovati kaj: visi na vsaki besedi, vsakem stavku; pisatelj preveč visi na sami zgodbi 7. ekspr., v zvezi z med biti glede na svoje lastnosti vmes med čim: televizija visi med gledališčem in filmom; njihova družina je visela med kmeti in bajtarji // biti v stanju, ko se lahko uresniči slabša od dveh možnosti: svet visi med vojno in mirom; ranjenec visi med življenjem in smrtjo / visel je med ljubeznijo in sovraštvom 8. ekspr., v zvezi z nad biti v stanju, ko lahko kaj koga prizadene: nad človeštvom visi atomska vojna / nad njim visi poguba 9. preh., ekspr., v zvezi z na biti čustveno zelo navezan na koga, kaj: visi bolj na stricu kakor na očetu; kmet z vsem srcem visi na svoji zemlji; zelo visi na otrocih 10. ekspr. biti negotov: vreme visi / odločitev, pojasnilo še visi ● žarg., šah. figura visi je v ogroženem položaju; pog., ekspr. tekal je po opravkih, da mu je jezik visel iz ust da se je zelo upehal; tekal je zelo hitro; ekspr. oči vseh so visele na njem nepremično, pozorno so ga gledali; ekspr. obleka kar visi na njem je zelo suh; viseti na lasu, na niti, na nitki ekspr. njegovo življenje visi na lasu, na niti, na nitki je zelo ogroženo; je zelo bolan; njegova služba visi na nitki je zelo negotova; ekspr. poslušalci so kar viseli na njegovi pripovedi zelo pozorno so ga poslušali; ekspr. vsa družina visi na njenih ramah za vso družino mora skrbeti ona; viseti na vratu ekspr. gostje so jim ves teden viseli na vratu bili v breme, nadlego; ekspr. policija mu visi na vratu ga zasleduje, nadzoruje; nar. viseti pri gostilničarju imeti dolg pri njem; viseti v zraku ekspr. trditve visijo v praznem, v zraku so neprepričljive, neutemeljene; ekspr. aretacije visijo v zraku se pričakujejo; ekspr. pomlad visi v zraku opazni so znaki pomladi; ekspr. potovanje visi v zraku še ni gotovo; nad glavo mu visi Damoklejev meč je v nenehno preteči nevarnosti; vulg. vsi mi že dol visijo vsi mi že presedajo; vulg. njihova zahteva mi dol visi mi ni prav nič mar visé knjiž.: vise na veji se gugati viseč visèč -éča -e: telovaditi, viseč na drogu; nizko viseči oblaki; viseči uhlji; na steni viseča podoba; viseča tla / viseči kapnik kapnik, ki nastane na stropu kraške podzemeljske jame; redko viseča ključavnica obešanka; viseča omarica omarica, ki se pritrdi na steno; viseča svetilka svetilka, ki se obeša s podaljškom na strop; viseča tehtnica tehtnica za tehtanje v visečem položaju ∙ viseči vrtovi nekdaj terasasti vrtovi v kraljevem gradu v Babilonu ♦ gled. viseča lutka lutka, ki se premika z nitmi; marioneta; grad. viseči most most, ki visi na jeklenih kablih, vrveh; viseči strop pod stropom nameščena lahka obloga za prikritje inštalacijske napeljave ali za znižanje prostora; viseči pilot pilot, ki se samo zaradi trenja opira v mehka tla; les. viseča krožna žaga nihalna krožna žaga; mont. viseči oder železna konstrukcija, ki se pri obzidavi spušča v jašek po škripcu; rib. viseča mreža stoječa mreža, ki ne leži na dnu; vrtn. viseča pelargonija bršljanu podobna lončna rastlina z živobarvnimi cveti; bršljanka ♪
  11.      visokorásel  -sla -o [ǝu̯] prid. (ā á) visoko raščen: visokorasli vojaki; visokoraslo dekle / ekspr. visokorasla smreka visoka ♪
  12.      víšek  -ška m (ȋ) 1. razvojna stopnja, obdobje največje kakovosti, uspešnosti: v športni karieri je že dosegel višek; prenehala je igrati, ko je bila na višku / umetnost ima svoje viške in padce / opera je bila v tem času na višku // obdobje, ko ima kaj največjo mero zanj značilnih lastnosti: nastopil je višek poletja / že davno je prekoračil višek svojega življenja // stopnja največje intenzivnosti: v drugem tednu cvetenje doseže višek; boj je prišel do svojega viška / njegova ustvarjalnost je na višku 2. najboljši dosežek, predstavnik česa: ta roman je višek v svoji zvrsti / koncert filharmonikov predstavlja višek sezone 3. neustalj. presežek, ostanek: prodati viške hrane; telo oddaja višek toplote / višek delovne sile 4. star. vrh, vzpetina: z viška je najlepši razgled / steza gre čez višek grebena / ustavili so se na višku klanca 5. star. višina: skočil je z viška na tla; ptica je šinila v sinje viške 6. zastar., v prislovni rabi, v zvezi na višek kvišku, navzgor: maček drži rep na višek; dvigniti kaj na višek ● ekspr. udaril ga je, to je višek izraža ogorčenje; ekspr. zanj je višek sreče, če lahko potuje najbolj je srečen ♪
  13.      vivisékcija  -e ž (ẹ́) 1. rezanje telesa živih živali v raziskovalne namene: opravljati vivisekcijo; protestirati proti vivisekciji 2. knjiž. analiza, razčlenjevanje: intelektualistična vivisekcija; neprizanesljiva vivisekcija družbe ♪
  14.      viviséktor  -ja m (ẹ́) kdor opravlja vivisekcijo: ugotovitve vivisektorjev ♪
  15.      vjédati se  -am se nedov. (ẹ́) knjiž. zajedati se, prodirati: rja se vjeda v železo / svedri se vjedajo v skale / pas težke torbe se vjeda v ramena / njive so se vjedale vse globlje v travnike so segale / mračno razpoloženje se mu vjeda v dušo ♪
  16.      vjésti se  vjém se dov., 2. mn. vjéste se, 3. mn. vjedó se tudi vjéjo se; vjéj se in vjèj se vjéjte se; vjédel se vjédla se, stil. vjèl se vjéla se (ẹ́) knjiž. zajesti se, prodreti: prah se vje v obleko / saje so se jim vjedle v roke / jeklene vezi so se mu vjedle v meso / gube so se mu vjedle v obraz / idejna gniloba se je vjedla v svet vjéden -a -o: v skale vjedena struga ♪
  17.      vklíniti se  -im se dov. (í ȋ) knjiž. vriniti se med kaj in s tem to ločiti: Madžari so se vklinili med Slovane ♦ voj. v ozkem pasu globoko prodreti na sovražnikovo območje zaradi ločitve njegovih enot v obrambi ♪
  18.      vlačugáriti se  -im se nedov. (á ȃ) slabš. vlačugati se: brez sramu se vlačugari ♪
  19.      vlačúgati se  -am se nedov. (ȗ) 1. opravljati spolne odnose za plačilo: ženska se vlačuga 2. slabš. imeti s stališča določene ljubezenske zveze nedovoljene spolne odnose: njen mož se vlačuga in pijančuje ♪
  20.      vlésti se  vlézem se dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. z lezenjem priti v kaj: muhe so se vlezle v špranje 2. počasi tekoč, polzeč se razširiti v notranjost česa: barva se vleze v razpoke; pren., ekspr. mraz se vleze v kosti ♪
  21.      vmésen  -sna -o prid. (ẹ̑) 1. ki je, leži vmes: vmesne črte; vmesne pregrade; tanke vmesne stene / izstopiti na vmesni postaji 2. ki je, traja med dvema časovnima točkama: vmesno obdobje 3. ki traja, poteka med prekinitvami kakega dejanja, stanja: vmesni postanki; vmesne otoplitve, razjasnitve 4. ki je glede na mogoči razpon med spodnjo in zgornjo mejo: vmesne številke konfekcije / vmesna velikost / vmesni barvni ton ● vmesni izdelki izdelki, namenjeni za nadaljnjo predelavo ◊ agr. vmesni posevek posevek, ki je sejan obenem z glavnim posevkom in zori hkrati z njim; vmesni sadež rastline iste vrste, ki se posadijo med osnovno kulturo; avt. vmesni plin plin, ki se dodaja med prestavljanjem; biol. vmesni gostitelj organizem, v katerem preživi zajedavec določeno razvojno fazo; bot. vmesna rast rast ob ponovni delitvi celic na že oblikovanih organih; grad. vmesna lega tram ostrešja, ki drži, nosi srednji del škarnikov; lingv. vmesni stavek stavek v drugem stavku, s katerim je skladenjsko povezan; navt. vmesna jadra trikotna jadra, privezana na naponah pri velikih jadrnicah; pal. vmesni člen okamnina, ki povezuje evolucijsko manj popolne organizme z evolucijsko popolnejšimi; strojn. vmesni zobnik zobnik med gonilnim in gnanim zobnikom, ki ohranja enako smer vrtenja gonilne in gnane gredi; šah. vmesna poteza nepričakovana poteza, s katero igralec spremeni predvideni potek igre; šol. vmesna ocena; šport. vmesni čas rezultat pri hitrostnem športu, merjen na določenem mestu med potekom tekmovanja ♪
  22.      vmísliti se  -im se dov. (í ȋ) knjiž. vživeti se: vmisliti se v položaj, razmere ♪
  23.      vmíšljati se  -am se nedov. (í) knjiž. vživljati se: dobro se vmišlja v otroški predstavni svet ♪
  24.      vnések  -ska m (ẹ̑) 1. kar se vnese v kaj: vneski v tabeli kažejo temperature v določenem obdobju; kontrolirati vneske 2. knjiž. kar se čemu (pozneje) doda: motiv o nezvestobi je v tej ljudski pesmi drugoten vnesek / nekateri vneski v romanu so moteči ♪
  25.      vnóžati se  -am se nedov. (ọ̑) nar. vzhodnoštajersko, z dajalnikom ne ljubiti se, ne dati se: vnoža se mi iti po drva ♪

   4.439 4.464 4.489 4.514 4.539 4.564 4.589 4.614 4.639 4.664  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA