Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (4.514-4.538)



  1.      sezaljúbljenost  -i ž (-ú) ekspr. zaljubljenost vase: odbijala jih je njegova vasezaljubljenost / v svoji vasezaljubljenosti je v vsakem videl skritega sovražnika
  2.      sezavérovanost  insezaverovánost -i ž (-ẹ́; -á) ekspr. zaverovanost vase: umetnikova vasezaverovanost / v svoji vasezaverovanosti in sebičnosti na pomoč ni pomislila
  3.      vátsekúnda  tudi wáttsekúnda -e [vat-] ž (-) fiz. enota za merjenje dela, energije in toplote; joule
  4.      vážiti se  -im se nedov.) žarg. bahati se, postavljati se: zakaj se vedno važiš pred njim; važiti se s čim / nikar mu ne verjemi, saj se samo važi
  5.      včustvováti se  -újem se dov.) knjiž. čustveno se vživeti: vedno je pripravljen poslušati ljudi v stiski in se včustvovati vanje / včustvovati se v pesem, sliko
  6.      včutíti se  in včútiti se -im se dov. ( ú) knjiž. čustveno se vživeti: zna se včutiti v otroke / včutiti se v pesem, sliko
  7.      vdájati se  -am se nedov. () 1. zaradi pritiska, delovanja sile prenehavati ohranjati trdnost: razgret asfalt se je vdajal pod nogami; še malo pritisni, vrata se že vdajajo / preobtežena deska se vse bolj vdaja se upogiba 2. prenehavati ohranjati svojo voljo, stališče in začenjati delati, živeti v skladu z voljo, stališčem drugega: vdajati se volji, ukazom koga // navadno v zvezi z v prenehavati (notranje) nasprotovati kakemu stanju, položaju in začenjati delati, živeti v skladu z razmerami: z občutkom lastne nemoči se je vdajal v svojo nesrečo; vdajati se v usodo 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža prehajanje osebka v stanje, kot ga določa samostalnik: vdajati se jezi, obupu; nikar se ne vdajaj skrbem in strahu, vse bo še dobro / vdajati se sanjam, spominom // izraža prehajanje osebka v dejavnost, kot jo določa samostalnik: vdajati se alkoholizmu, razvratu 4. prenehavati se bojevati in prihajati pod oblast nasprotnika: sovražnik se je na več frontah vdajal; vojaki so se drug za drugim vdajali / vdajati se sovražniku 5. ekspr. ljubezensko se prepuščati partnerju: vdajala se mu je v ljubezni ● zastar. druge so se vdajale, ona je ostala sama so se poročale, možile; star. zima se ni še nič vdajala ni še nič popuščala vdajajóč se -a -e: zaprl se je sam vase, vdajajoč se svojim mislim in spominom; hoditi po vdajajočem se mahu
  8.      vdáti se  vdám se dov., 2. mn. vdáste se in vdáte se; vdál se (á) 1. zaradi pritiska, delovanja sile prenehati ohranjati trdnost: poskusil je na silo odpreti vrata, toda ključavnica se ni vdala; vrata so se hitro vdala / zaradi preobteženosti se je polica vdala upognila 2. prenehati ohranjati svojo voljo, stališče in začeti delati, živeti v skladu z voljo, stališčem drugega: vdati se prošnji, ukazu / ekspr. pod težo dokazov se je vdal, da je lagal je po nasprotovanju, zanikovanju priznal // navadno v zvezi z v prenehati (notranje) nasprotovati kakemu stanju, položaju in začeti delati, živeti v skladu z razmerami: vdati se v razmere, usodo / nič več se ne pritožuje, se je že kar vdal / v krščanskem okolju vdati se v božjo voljo 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža začetek stanja osebka, kot ga določa samostalnik: ne vdaj se nepotrebni jezi; vdati se obupu in žalosti // izraža začetek dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: vdati se alkoholizmu, brezdelju, sanjarjenju / star. po končanem delu se je vse vdalo petju in veselju / vdati se alkoholu, mamilom 4. prenehati se bojevati in priti pod oblast nasprotnika: po dolgem boju so se vdali / vdati se sovražniku 5. s predčasnim prenehanjem igranja, tekmovanja zaradi premoči nasprotnika priznati svoj poraz: igralec, šahist se je vdal 6. ekspr. ljubezensko se prepustiti partnerju: v ljubezni se mu je vdala; vdala se mu je in spočela ● zastar. imeli so svate, hči se je vdala se je poročila, omožila; star. konec februarja se je mraz nekoliko vdal je popustil vdán -a -o 1. deležnik od vdati se: biti vdan v usodo; postati vdan pijači; vdano prenašanje trpljenja 2. ki čuti veliko čustveno naklonjenost in spoštovanje do koga, združeno s pripravljenostjo upoštevati njegovo voljo, potrebe, želje: ljubiti koga in mu biti vdan; bila mu je zvesta in vdana žena; biti komu pretirano, ekspr. slepo vdan; ekspr. bila mu je iz srca, od srca vdana / kot vljudnostna fraza na koncu pisma Te (te) pozdravlja Tvoj (tvoj) vdani prijatelj // ki vsebuje, izraža tako čustvo: vdan nasmeh, pogled; boječe, otroško vdan / vdana ljubezen; pesem izraža vdano občudovanje 3. ki nesebično in zvesto dela za dobro koga: vdani pomočniki, uslužbenci 4. ekspr. ki se trudi za dosego tega, kar izraža določilo: biti pretirano vdan redu; bila je vdana modi in posnemanju tujega / biti vdan plemenitim, človekoljubnim idealom; prisl.: vdano prenašati trpljenje
  9.      vèčbeden  -dna -o prid. (-ẹ̑) ki sestoji iz več besed: večbesedni izraz ♦ lingv. večbesedni veznik
  10.      večeríti se  -ím se nedov. ( í) brezoseb. prehajati iz dneva v večer: večeri se, kmalu bo noč
  11.      vèčglásen  -sna -o prid. (-ā) muz. komponiran za več glasov: večglasna pesem / večglasno petje ● knjiž. večglasna stališča različna vèčglásno prisl.: večglasno peti
  12.      vèčmésečen  -čna -o prid. (-ẹ̑) ki traja več mesecev: večmesečni tečaj; večmesečno potovanje
  13.      vèčdežen  -žna -o prid. (-ẹ̑) ki ima več sedežev: večsedežno letalo
  14.      véjati se  -am se nedov. (ẹ̑) vejiti se: drevesce se veja / pot se veja
  15.      vejíti se  -ím se in véjiti se -im se nedov. ( í; ẹ̑) deliti se v veje: drevo, deblo se veji / živec se veji / pot se veji
  16.      veledúšen  -šna -o prid.) star. velikodušen: veledušen človek / veledušna podpora veledúšno prisl.: veledušno podariti
  17.      vèlepost  -i ž (-ẹ̑) v nekaterih deželah veleposestvo: lastnik veleposesti
  18.      vèlepostnik  -a m (-ẹ̑) v nekaterih deželah lastnik veleposestva: odvzeti zemljo veleposestnikom; bogati veleposestniki / zemljiški veleposestnik
  19.      vèlepostniški  -a -o prid. (-ẹ̑) nanašajoč se na veleposestnike: veleposestniška zemlja / v stari Avstriji veleposestniška kurija
  20.      vèlepostvo  -a s (-ẹ̑) v nekaterih deželah zelo veliko kmetijsko posestvo: delati na veleposestvu; razlastitev veleposestev
  21.      velejem  -jma m (é) velika prireditev, navadno mednarodna, na kateri se razstavlja določeno blago in sklepajo pogodbe o nakupu, prodaji: obiskati velesejem; na velesejmu sodeluje veliko držav, podjetij / jesenski, spomladanski velesejem; kmetijski velesejem; mednarodni velesejem ♦ ekon. vzorčni velesejem na katerem se razstavljajo vzorci blaga
  22.      velejemski  -a -o [jǝm] prid. (é) nanašajoč se na velesejem: velesejemski prostor / velesejemsko mesto / velesejemske prireditve
  23.      velíčiti se  -im se nedov.) knjiž., redko bahati se, postavljati se: veličiti se pred prijatelji
  24.      velikobednost  -i ž (ẹ̑) gostobesednost: pripisovali so mu velikobesednost
  25.      velikodúšen  -šna -o prid.) ki stori komu kaj dobrega, zaželenega, čeprav mu tega glede na položaj, pretekle odnose ni treba storiti: velikodušen človek; biti velikodušen do koga / velikodušna ponudba / velikodušen podpornik velikodúšno prisl.: velikodušno odpuščati napake

   4.389 4.414 4.439 4.464 4.489 4.514 4.539 4.564 4.589 4.614  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA