Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (4.439-4.463)



  1.      upénjati se  -am se nedov. (ẹ̑) nar. opravljati kako delo z veliko truda, napora; napenjati se: sam se je upenjal s hlodi; upenja se čez mero
  2.      upéti se  upôjem se dov., upój se upójte se tudi upôj se upôjte se; upél se (ẹ́ ó) 1. z vajami, petjem pripraviti si, razgibati si ustrezne organe pred petjem: pevci so se pred nastopom upeli / po prvi pesmi so se upeli so začeli ubrano peti / čeprav je bilo še zgodaj, se je divji petelin že upel 2. izpopolniti se v petju: mladi pevec se je že upel // s petjem postati skladna, ubrana celota: pevski zbor se je v štirih letih delovanja dobro, lepo upel
  3.      upévati se  -am se nedov. (ẹ́) z vajami, petjem pripravljati si, razgibavati si ustrezne organe pred petjem: upevati se pred nastopom
  4.      uplésati se  in uplesáti se upléšem se dov. (ẹ́ á ẹ́) 1. z vajami, plesanjem pripraviti se, razgibati se pred plesom: uplesati se pred nastopom 2. izpopolniti se v plesanju: plesalec se je do konca sezone dobro uplesal // s plesanjem postati skladna, ubrana celota: mlada folklorna skupina se še ni uplesala
  5.      upraševánje  -a s () glagolnik od upraševati: upraševanje premoga
  6.      upraševáti  -újem nedov.) spreminjati v prah: upraševati premog / upraševati jajca, mleko
  7.      uračúnati se  -am se dov. () 1. zmotiti se pri računanju: uračunati se za sto dinarjev 2. računajoč na kaj se zmotiti: računali so, da bodo ljudje doma, pa so se uračunali; uračunati se glede česa, v čem
  8.      uravnovéšenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od uravnovesiti: uravnovešenje čolna / uravnovešenje cen; uravnovešenje izvoza in uvoza / duševno, notranje uravnovešenje ♦ teh. uravnovešenje avtomobilskih koles uravnoteženje
  9.      uravnovéšenost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost uravnovešenega: uravnovešenost skodelic tehtnice / uravnovešenost dohodkov in izdatkov / duševna uravnovešenost / knjiž. vse se je spet vrnilo v uravnovešenost uravnovešeno stanje
  10.      urésniti se  -im se, in uresníti se in urésniti se -im se dov. (ẹ́ ẹ̑; ẹ́ ẹ̄) star. zresniti se: nasmehnil se je, a se je takoj uresnil
  11.      úrnebésen  -sna -o prid. (-ẹ̑) zastar. zelo glasen, bučen: urnebesni klici navdušenja / urnebesen trušč / urnebesna tišina zelo velika
  12.      usájati se  -am se nedov. (á) ekspr. jeziti se, hudovati se: gospodar se je usajal, ker so hodili po travi; za vsako besedo se usaja; usajati se nad kom; glasno, po nepotrebnem se usajati
  13.      uscáti se  uščíjem se tudi uščím se dov., uščíj se uščíjte se tudi uščì se uščíte se; uscál se (á í, í) vulg. izprazniti sečni mehur: od strahu se je uscal // opraviti malo potrebo: uščije se, kjer je ● nižje pog. vsak hip se bo uscalo začelo (močno) deževati
  14.      učen  -čna -o prid. (ẹ̑) grad. nanašajoč se na usek, usekan prostor: usečna stena
  15.      uči  učem dov., uci usecíte; ukel ukla (ẹ́) star. usekati: usekel jo je v nogo / usekla ga je, kamor je padlo
  16.      ud  -éda m ( ẹ́) 1. glagolnik od usesti se: used tal, zemlje 2. vdolbina, jama, nastala zaradi usedanja tal: po usedu je tekel potoček; used na barju
  17.      uda  -e ž (ẹ̑) knjiž., redko used, vdolbina: široka in globoka useda
  18.      usedálen  -lna -o prid. () teh. ki se uporablja za ločevanje trdnih delcev iz tekočine z usedanjem: usedalni jarki, žlebovi; usedalna naprava
  19.      usedálnik  -a m () teh. velika posoda ali priprava za ločevanje trdnih delcev iz tekočine z usedanjem: napolniti usedalnike z odplakami ◊ mont. dolg rov, v katerem se voda očisti trdnih delcev z usedanjem
  20.      udanje  -a s (ẹ́) glagolnik od usedati se: usedanje močvirja; usedanje snega, zemlje / usedanje prahu na pohištvo
  21.      udati se  -am se nedov. (ẹ́ ẹ̄) 1. zaradi lastne teže a) postajati nižji, gostejši: sneg se je začel usedati; krma v silosu se je usedala; preorana zemlja se useda b) premikati se v smeri navzdol: gošča se je hitro usedala / glina se je usedala v plasteh / na pohištvo, po stenah se useda prah; snežinke se usedajo na veje; pren., ekspr. skrb se useda na njegova pleča 2. nameščati se, spravljati se v tak položaj, da je teža telesa pretežno na zadnjici: ljudje so vstajali in se spet usedali; usedati se na klop ob peči / nerodno se usedati za mizo // nameščati se, spravljati se v mirujoč položaj, dotikaje se podlage z nogami, s spodnjim delom telesa: ptice so se usedale na veje
  22.      udek  -dka m (ẹ̑) knjiž. usedlina, gošča: usedek je zamašil cev; kavni usedek; usedek v vinu
  23.      usedlína  -e ž (í) 1. kar se usede, nabere na dnu, navadno v tekočini: usedlina v skodelici se je posušila; odliti bistro tekočino z usedline; kavna usedlina; usedlina v vinu / krvna, sečna usedlina; pren. čustvene, duhovne, kulturnozgodovinske usedline; usedline mladostnih doživetij 2. geol. kamnina, nastala iz naplavin odmrlih mikroorganizmov v morju ali jezeru: usedline se nabirajo, usedajo; ostanke živali so prekrile usedline; preiskovati usedline iz ledene dobe / jezerske, morske, rečne usedline; kemične, organogene usedline
  24.      usedlínski  -a -o prid. () nanašajoč se na usedlino: usedlinske plasti / usedlinski postopek za analizo ♦ mont. usedlinski stroj stroj za ločevanje težjih trdnih delcev z usedanjem
  25.      uk  -éka m ( ẹ́) 1. glagolnik od usekati: usek s sekiro 2. utrjen, v skalo, hrib usekan prostor: cesta je speljana skozi useke in predore ◊ med. ledveni usek nenadne ostre bolečine v ledjih ali v križu; lumbago

   4.314 4.339 4.364 4.389 4.414 4.439 4.464 4.489 4.514 4.539  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA