Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (44.289-44.313)


  1.      trósovka  -e ž (ọ̑) nav. mn., bot. rastlina, ki nima cvetov in se razmnožuje s trosi ♪
  2.      tróspôlen  -lna -o prid. (ọ̑-ȏ) lingv. 1. ki ima posebno končnico za vsak spol: pridevniki so trospolne besede 2. pri osebnih zaimkih jaz, ti ki ima eno obliko za vse tri spole ♪
  3.      tróstíšje  -a s (ọ̑-ȋ) lit. trivrstična kitica: v trostišjih napisana pesem ♪
  4.      trošarínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na trošarino: trošarinski predmet / trošarinski urad ♪
  5.      trôšica  -e ž (ó) star. trohica: trošica upanja je še ♪
  6.      trošíti  in tróšiti -im, in tróšiti -im nedov. (ȋ ọ́; ọ́) delati, da je vedno manj razpoložljivih materialnih dobrin: trošiti denar; trošiti strelivo, vodo / troši več, kot zasluži / publ. po nepotrebnem trošiti moči porabljati, izgubljati ● publ. avtomobil veliko troši porabi veliko goriva; redko preveč troši samega sebe izčrpava ♪
  7.      troškóvnik  -a m (ọ̑) star. seznam, popis stroškov; stroškovnik: vpisati v troškovnik ♪
  8.      tróšnja 1 -e ž (ọ́) redko trošenje, trosenje: trošnja gnoja ♪
  9.      tróšnja 2 -e ž (ọ́) zastar. trošenje, poraba: trošnja denarja ♪
  10.      tróšt  -a m (ọ̑) nižje pog. 1. tolažba, uteha: v sili je vsak trošt dober 2. upanje: trošt se ni izpolnil / nimam trošta, da bi se kmalu spet videli ♪
  11.      tróštati  -am nedov. (ọ̑) nižje pog. tolažiti: troštali so nas, da je najhujše že minilo tróštati se upati, pričakovati: ne troštamo se več lepih dni; živeti moramo in se troštati, da bo bolje ♪
  12.      trót  -a m (ọ̑) 1. čebelji samec: trot se izleže iz neoplojenega jajčeca; troti in čebele; biti len kot trot zelo ♦ čeb. trot opraši matico 2. ekspr. kdor ne živi od lastnega dela, ampak na stroške drugega: tega trota ne bomo več redili / družbeni troti družbeni zajedavci, paraziti 3. ekspr. omejen, neumen človek: pusti tega trota, saj ne ve, kaj govori / kot psovka trot neumni ♪
  13.      trótelj  -na tudi -tlja [tǝl] m (ọ́) nižje pog. omejen, neumen človek: še sam ne ve, kakšen trotelj je / kot psovka prekleti troteljni ♪
  14.      trotíl  -a m (ȋ) voj. eksplozivna snov, ki nastane tako, da se trije atomi vodika v molekuli toluena nadomestijo s tremi nitroskupinami: eksplozija trotila; bomba s trotilom ♪
  15.      trótovec  -vca m (ọ̑) čeb. čebelja družina, v kateri matica ali čebele zalegajo neoplojena jajčeca: čebelja družina se izrodi v trotovec; zdravljenje trotovca ♪
  16.      trotovína  -e ž (í) čeb. celice, v katerih se razvijajo troti: graditi trotovino; zalega v trotovini ♪
  17.      trótovski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na trote: trotovska zalega / trotovska celica / sam sebi se je zdel odvečen, neuporaben, trotovski ♪
  18.      tróvesláča  -e ž (ọ̑-á) pri starih Grkih in Rimljanih vojna ladja s tremi vrstami vesel: antične troveslače; plovba troveslače ♪
  19.      tróvpréga  -e ž (ọ̑-ẹ̑) vprega s tremi živalmi: peljati se s trovprego / voditi trovprego tri v voz vprežene živali / redko ruska trovprega ruska trojka ♪
  20.      tróvrstíčen  -čna -o prid. (ọ̑-ȋ) trivrstičen: trovrstično besedilo ♪
  21.      trózvóčje  -a s (ọ̑-ọ̑) knjiž. glasovna ubranost treh (različnih) zvokov: smejati se v trozvočju // ubranost, skladnost treh (različnih) stvari sploh: trozvočje skal, dreves in šumeče reke ♪
  22.      trózvók  -a m (ọ̑-ọ̑) muz. akord iz treh različnih tonov: toni trozvoka / durov sestavljen iz osnovnega tona, velike terce in čiste kvinte, molov trozvok sestavljen iz osnovnega tona, male terce in čiste kvinte; zmanjšani sestavljen iz osnovnega tona, male terce in zmanjšane kvinte, zvečani trozvok sestavljen iz osnovnega tona, velike terce in zvečane kvinte; pren., knjiž. trozvok opeke, betona in lesa ♪
  23.      tŕpati  -am nedov. (r̄) nav. ekspr. s silo, tlačenjem spravljati kam: trpati obleko v kovček / trpati podatke v možgane ● ekspr. vse trpa v isti koš ne upošteva razlik med stvarmi, problemi; ekspr. trpati se z dobrotami hitro, preveč jih jesti ♪
  24.      tŕpek  -pka -o tudi -ó prid., tŕpkejši (ŕ) 1. nekoliko grenek in nekoliko kisel hkrati: trpek sadež; trpka pijača; sladko-trpka zdravila; neprijetno, prijetno trpek; trpek kot žolč / trpek okus brinja / trpek vonj parfuma 2. nav. ekspr. ki vzbuja manjšo, manj izrazito duševno bolečino, prizadetost, zlasti zaradi doživetega razočaranja: trpek spomin; ta resnica je zanj trpka; trpko spoznanje // ki izraža, kaže tako bolečino, prizadetost: trpek nasmeh / trpek humor; njene besede so trpke / trpka pokrajina na sliki tŕpko tudi trpkó prisl.: trpko se smejati; trpko stisnjene ustnice; sam.: doživel je veliko trpkega ♪
  25.      tŕpen  -pna -o prid. (r̄) 1. knjiž. ki prenaša, prestaja kako dejanje, stanje brez dejavnega nasprotovanja, upiranja: trpni ljudje / trpna vdanost v usodo; trpno sprejemanje vplivov okolja 2. lingv. nanašajoč se na osebek kot cilj dejanja: trpni način / trpni stavek / trpni deležnik tŕpno prisl.: trpno doživljati ♪

   44.164 44.189 44.214 44.239 44.264 44.289 44.314 44.339 44.364 44.389  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA