Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (44.139-44.163)


  1.      trinájstka  in trínajstka -e ž (ā; ȋ) pog. številka trinajst: noče se vseliti v sobo s trinajstko na vratih / trinajstka vozi vsake pol ure tramvaj, avtobus številka trinajst ♪
  2.      trinájststo  in trínajststo štev. neskl. (á; ȋ) navadno v letnicah izraža število ali številko tisoč tristo [1300]: listina iz leta trinajststo sedeminsedemdeset ♪
  3.      trinítrotoluén  -a m (ȋ-ẹ̑) kem. eksplozivna snov, ki nastane tako, da se trije atomi vodika v molekuli toluena nadomestijo s tremi nitroskupinami: s trinitrotoluenom polnjene bombe / atomska bomba z močjo 20.000 ton trinitrotoluena [TNT] ♪
  4.      trinítrotoluól  -a m (ȋ-ọ̑) voj. eksplozivna snov, ki nastane tako, da se trije atomi vodika v molekuli toluena nadomestijo s tremi nitroskupinami: s trinitrotoluolom polnjene bombe; eksplozija trinitrotoluola / atomska bomba z močjo 20.000 ton trinitrotoluola [TNT]; neskl. pril.: trinitrotoluol razstrelivo ♪
  5.      trínóg  -a m (ȋ-ọ̑) trinožnik: sesti na trinog / na ognjišču je stal železen trinog s kotlom ♪
  6.      trinóm  -a m (ọ̑) 1. mat. izraz, ki ima tri člene, tričlenik: kvadrirati trinom 2. knjiž. skupina treh med seboj povezanih izrazov, pojmov: trinom telesna vzgoja, šport in rekreacija ♪
  7.      trinóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na trinoge ali trinoštvo: trinoška oblast; trinoška vladavina / trinoški oče trinóško prisl.: trinoško vladati ♪
  8.      trinóštvo  -a s (ọ̑) ekspr. nasilna, samovoljna oblast enega človeka ali majhne skupine: bojevati se proti trinoštvu / fašistično trinoštvo // ravnanje nasilnega, samovoljnega človeka: niso več mogli prenašati njegovega trinoštva ♪
  9.      trinóžnik  -a m (ọ̑) trinožni stol: sesti na trinožnik; zložljiv trinožnik / čevljarski, lovski trinožnik // trinožno stojalo, trinožni podstavek: postaviti kaj na trinožnik; zlat trinožnik ◊ etn. kuhati v trinožniku v trinožni posodi, pod katero gori ♪
  10.      trío  -a m (ȋ) 1. muz. ansambel, sestavljen zlasti iz treh instrumentalistov: koncert tria / godalni, klavirski trio / nastopati v triu // skladba za tak ansambel: izvajati trio znanega skladatelja; pisati trie in kvartete 2. ekspr. skupina treh oseb, ki navadno nastopajo skupaj: ubran igralski trio; napadalni trio nogometašev ♪
  11.      tríógelnik  -a [gǝl] m (ȋ-ọ̑) trirogeljnik: pokriti se s triogelnikom / orožniški, vojaški triogelnik ♪
  12.      tríoksíd  -a m (ȋ-ȋ) kem. oksid, ki vsebuje tri atome kisika: arzenov, žveplov trioksid ♪
  13.      triolét  -a m (ẹ̑) lit. lirska pesem iz navadno dveh osemvrstičnih kitic, v katerih se prvi verz ponovi v četrti in sedmi vrstici: pisati triolete / Prešernov triolet Rotarjevima dekletoma ♪
  14.      tríosmínski  -a -o prid. (ȋ-ȋ) muz. ki obsega tri osminke: triosminski takt ♦ kor. triosminski obrat plesni obrat za 135° ♪
  15.      tríp  -a m (ȋ) žarg. spremenjeno doživljanje v času učinkovanja mamila LSD: pogovarjali so se o tripih / biti na tripu biti v stanju takega doživljanja // odmerek mamila, ki povzroči tako doživljanje: imaš kaj tripov ♪
  16.      trípartíten  -tna -o prid. (ȋ-ȋ) publ. tristranski: tripartitni pogovori; pogodba je tripartitna ∙ publ. tripartitna koalicija zveza treh strank za dosego skupnega cilja ♪
  17.      tríper  -ja m (í) nižje pog. gonoreja: nalesti se triperja ♪
  18.      trípíčje  -a s (ȋ-ȋ) knjiž. ločilo, ki označuje izpust besedila, nedokončanost stavka; tri pike: v Cankarjevih črticah je veliko tripičij ♪
  19.      trípleks  neskl. pril. (ȋ) v zvezah: papir. tripleks karton karton iz najmanj treh plasti, od katerih sta zunanji iz boljše snovi; teh. tripleks steklo večplastno, z umetno maso zlepljeno steklo, odporno proti udarcem ♪
  20.      triplírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. 1. delati trikrat tolikšno: triplirati zmogljivost skladišča 2. trikrat, na treh mestih opravljati isto delo: triplirati raziskavo / nekatere funkcije se triplirajo ♪
  21.      trípóljen  -jna -o prid. (ȋ-ọ̑) agr., navadno v zvezi tripoljno gospodarstvo gospodarstvo, pri katerem se seje na del zemljišča ozimno žito, na del jari posevki, del pa ostane nezasejan in se deli vsako leto menjujejo: dvopoljno in tripoljno gospodarstvo ♪
  22.      tripóljski  in trípoljski -a -o prid. (ọ̑; ȋ) arheol. nanašajoč se na materialno kulturo od mlajše kamene do bronaste dobe s središčem v Ukrajini: tripoljska keramika / tripoljska kultura ♪
  23.      trípotézen  -zna -o prid. (ȋ-ẹ̑) šah. pri katerem je treba nasprotnika v treh potezah matirati ali doseči odločilno prednost: tripotezni problem / tripotezni mat ♪
  24.      tripótje  -a s (ọ̑) knjiž. križišče treh poti: srečati se na tripotju ♪
  25.      tríps  -a m (ȋ) zool. majhna zajedavska žuželka z ozkimi resastimi krili, ki sesa rastlinske sokove, Thrips: uši in trips / tobakov trips ♪

   44.014 44.039 44.064 44.089 44.114 44.139 44.164 44.189 44.214 44.239  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA