Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (42.139-42.163)



  1.      šíhtar  -ja m () nižje pog. delavec: šihtarji se vračajo s popoldanskim vlakom
  2.      šíja  -e ž (í) 1. nar. vrat: zlomiti si šijo; zgrabiti za šijo 2. nav. mn., nar. dolenjsko iz vrbovega šibja pleten in ometan obok nad ognjiščem v črni kuhinji: narediti, podreti šije; zakajene šije ◊ alp. greben, hrbet od sedla do vrha
  3.      šikána  -e ž () knjiž. namerno povzročanje neprijetnosti, nevšečnosti: biti izpostavljen šikanam; šikane in ponižanja
  4.      šikanírati  -am nedov. () knjiž. namerno povzročati neprijetnosti, nevšečnosti: šikanirati podrejene; neprestano jo šikanira
  5.      šikanózen  -zna -o prid. (ọ̑) knjiž. s katerim se namerno povzroča neprijetnosti, nevšečnosti: uporabljati šikanozna sredstva
  6.      šíkara  -e ž () knjiž. gošča, grmovje: nad vasjo se razprostira šikara; s šikaro poraslo pobočje
  7.      šílce 2 -a s (í) nekdaj prostorninska mera, 0,3 decilitra: izpiti šilce žganja / iti, povabiti na šilce // kozarček za to mero: šilce se je razbilo; natočiti v šilce
  8.      šílek  -lka m () zastar. konica: šilek se je odlomil / z ostrim šilkom si je prebodla uho
  9.      šíling  -a m () 1. avstrijska denarna enota: knjiga stane sto šilingov // bankovec ali kovanec v vrednosti te enote: dati šilinge v denarnico 2. nekdaj angleški srebrnik z vrednostjo dvajsetinke funta
  10.      šílo  -a s (í) 1. orodje iz dolge, tanke konice in ročaja za delanje lukenj pri šivanju česa tršega, debelejšega: uporabljati šilo; ročaj šila / nasaditi šilo; prebosti platno, usnje s šilom / čevljarsko, sedlarsko šilo ∙ ekspr. poberi šila in kopita in pojdi vzemi vse svoje stvari in odidi; star. vrniti šilo za ognjilo milo za drago; ekspr. odkar se je vrnil, ni več prijel za šilo ni več čevljarilzool. morsko šilo rdeča ali rdeče rjava morska riba z vretenastim telesom, Syngnathus acus 2. star. šilce, mera: izpiti šilo žganja
  11.      šímelj  -na in -mlja [mǝl] m (í) 1. konj belkaste barve: osedlati, vpreči šimeljna 2. zastar. obrazec, formular: uradnik se je držal šimeljna / uradniški šimelj
  12.      šími  -ja m () fokstrotu podoben ples, pri katerem se plesalec pozibava v bokih in ramenih: plesati šimi; figure šimija // skladba za ta ples: godba je zaigrala šimi; neskl. pril.: naučiti se šimi figur
  13.      šíniti  -em dov.) ekspr. 1. nenadoma, zelo hitro a) iti, steči: šinil je iz hiše na cesto; šiniti v sobo, po stopnicah; kakor blisk šine skozi vrata / motor je šinil mimo hiše zelo hitro zapeljal; ptica šine v gnezdo zelo hitro zleti / kri je šinila iz rane brizgnila; plameni so šinili proti nebu se nenadoma dvignili b) vstati: šiniti iz postelje / šiniti na noge; razburjeno je šinil pokonci 2. s prislovnim določilom nenadoma, za kratek čas se pojaviti, prikazati kje: bliski so šinili na vse strani; skozi okna je šinil svit / posmehljiv nasmeh mu je šinil čez obraz; od jeze ji je šinila kri, rdečica v lica je zardela / ta misel mi je šinila skozi možgane; nič mi ni šinilo na pamet ničesar se nisem spomnil / nikoli več ga ne bom videl, je šinilo vanj ● ekspr. jezen pogled ji je šinil na soseda jezno ga je pogledala; ekspr. ali vam je šinil strah v kosti ali ste se prestrašili
  14.      šínjati  -am nedov. (í) ekspr. 1. nenadoma, zelo hitro prihajati, odhajati: ljudje so šinjali ven in noter 2. s prislovnim določilom nenadoma, za kratek čas se pojavljati, prikazovati kje: bliski so šinjali na vse strani
  15.      šinjón  -a m (ọ̑) knjiž. 1. frizura, pri kateri so lasje speti nad tilnikom: šinjon ji ne pristaja / počesati se na šinjon, v šinjon 2. lasni vložek: kupiti šinjon
  16.      šínobus  -a m () žarg., žel. tirni avtobus: peljati se s šinobusom
  17.      šíntar  -ja m (í) 1. nižje pog. kdor se (poklicno) ukvarja z odstranjevanjem živalskih trupel; konjač: šintar je odpeljal truplo poginulega konja / mestni šintar 2. nizko kdor brezobzirno, grobo dela, ravna: k temu šintarju ne grem več, čeprav bi me zob spet začel boleti; ne bodi tak šintar
  18.      šípa  -e ž (í) kos navadno ravnega stekla za zapiranje kake odprtine: očistiti, pomiti šipe; razbiti šipo; vstaviti šipo v okenski, vratni okvir; potrkati na šipo; motna, zarošena šipa; okenska šipa; šipa v vratih / mlečna šipa; steklo za šipe / odpreti, spustiti šipo na vratih avtomobila
  19.      šípast  -a -o prid. (í) ekspr. podoben šipi: skalnata stena je bila gladka, šipasta, drseča; šipasto pobočje ledenika
  20.      šípica  -e ž (í) manjšalnica od šipa: vrata so bila okrašena z barvastimi, vzorčasto sestavljenimi šipicami / vstaviti sliko med dve šipici / razbiti šipice očal stekelca; zamenjati šipico na uri
  21.      šípkov  -a -o prid. () nanašajoč se na šipek: šipkovi cveti; šipkov grm / šipkov čaj ♦ zool. šipkov škržat rožni škržat; šipkova ušica žuželka, ki živi na vrtnicah, Macrosiphon rosae
  22.      šír  ž neskl. () star., v prislovni rabi, v zvezi z na, v v širino, na široko: cvetovi so se na šir odprli; izkopati jamo štiri sežnje v šir / hodil je po sobi v šir in dolž sem in tjapesn. razšli so se v šir in dalj na vse stranišport. konj na šir konj, postavljen pri gimnastičnih vajah počez
  23.      šír  -a -o prid. ( ) zastar. prostran, obsežen: voziti se po širi planjavi / šira dolina široka
  24.      šíren  -rna -o prid., šírnejši () ekspr. ki obstaja na razmeroma veliki površini; prostran, obsežen: širni gozdovi; širna polja / odromal je v širni svet; zaslovel je po vsej širni domovini ∙ redko širno zgodovinsko gradivo obsežno
  25.      širílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na širjenje: širilne priprave ♦ med. širilni refleksi zenice

   42.014 42.039 42.064 42.089 42.114 42.139 42.164 42.189 42.214 42.239  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA