Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (41.089-41.113)



  1.      stêreofotografíja  -e ž (-) fot. dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem stereoskopskih posnetkov: razvoj stereofotografije
  2.      stêreofotogrametríja  -e ž (-) geod. fotografiranje zemeljskega površja s stereoskopskim fotografskim aparatom za izdelovanje zemljevidov: ukvarjati se s stereofotogrametrijo
  3.      stereográfski  -a -o prid. () geogr., navadno v zvezi stereografska projekcija kartografska projekcija, pri kateri se oddaljenosti med vzporedniki proti robu projekcije večajo, ekvator in srednji poldnevnik pa sta ravna in se pravokotno sekata
  4.      stereométričen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na stereometrijo: stereometrične metode / stereometrična konstrukcija, ponazoritev
  5.      stereometríja  -e ž () geom. geometrija, ki se ukvarja s prostorskimi tvorbami, prostorska geometrija: ukvarjati se s stereometrijo
  6.      stereotíp  -a m () knjiž. ustaljena ali pogosto ponavljajoča se oblika česa; obrazec, vzorec: to so z izkušnjami pridobljeni stereotipi; njegovo življenje je polno stereotipov / pisateljevi junaki v tem romanu so stereotipi neoriginalne, ponavljajoče se osebe; razprava o stereotipih v novinarskem jeziku v določenih okoliščinah ponavljajočih se izrazih, frazah / govoriti v stereotipih ◊ tisk. ulita plošča, narejena po matrici, navadno svinčena, odlitek
  7.      stereotípen  -pna -o prid. () knjiž. ustaljen ali pogosto se ponavljajoč zlasti glede na obliko, okoliščine: stereotipen izbor pesmi; stereotipna ilustracija; stereotipne predstave o življenju; stereotipno poročilo / stereotipni izrazi ◊ tisk. tiskati s stereotipnih plošč stereotipov
  8.      stereotipíja  -e ž () 1. tisk. izdelovanje stereotipov: zaposlen je pri stereotipiji // tiskanje s stereotipi: uporaba stereotipije pri velikih nakladah knjig 2. delavnica, obrat za izdelovanje stereotipov: klišarna in stereotipija 3. psih. nesmotrno, togo ponavljajoče se vedenje ali doživljanje
  9.      sterí  -í ž mn. ( ) nar. prekmursko seneni drobir: kadila sta v papir zavite steri; kopel, obkladki iz steri
  10.      sterílen  -lna -o prid. () 1. med. ki je brez kužnih klic, brezkužen: operirati s sterilnimi instrumenti; sterilna gaza, obleka, posoda; tekočina v steklenici je sterilna 2. med., vet. ki ni sposoben (o)ploditve; neploden, jalov: sterilen moški; mladiči iz obsevanih ptičjih jajc so bili sterilni ∙ knjiž. sterilen zakon brez otrok 3. knjiž. ki ne da (pričakovanega) uspeha, rezultata: nesmiselna sterilna samokritičnost / njegov zadnji roman je popolnoma sterilen ◊ agr. sterilna zemlja zemlja brez živih in mrtvih organizmov; arheol. sterilna plast zemlje plast zemlje brez arheoloških ostankov
  11.      sterilizacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na sterilizacijo: sterilizacijski postopek / sterilizacijski aparat
  12.      sterilizírati  -am nedov. in dov. () 1. med. s segrevanjem nad 100° C, prekuhavanjem uničevati kužne klice: sterilizirati kirurške instrumente; sterilizirati obleko, obveze 2. agr. s segrevanjem nad 100° C uničevati bakterije, klice v živilu: sterilizirati mleko; sterilizirati zelenjavo za konzerviranje; sterilizirati pri 100° C; sterilizirati in pasterizirati 3. med., vet. delati koga neplodnega, jalovega, jaloviti: sterilizirati samce; sterilizirati iz zdravstvenih razlogov; pren. prevelika mehanizacija življenja sterilizira človekovo ustvarjalnost sterilizíran -a -o: sterilizirana gaza; sterilizirano mleko
  13.      Stêrnbergov  -a -o prid. (é) bot., v zvezi Sternbergov klinček rastlina z nizkim steblom in dišečimi, navadno rožnato rdečimi cveti, Dianthus sternbergii
  14.      stesáti  stéšem tudi iztesáti -téšem dov., stêši stešíte tudi iztêši iztešíte; stêsal tudi iztêsal (á ẹ́) s tesanjem narediti, izoblikovati: stesati ostrešje; stesati iz macesnovega lesa; stesati si čoln, posteljo stesán tudi iztesán -a -o: lepo stesani in izrezljani stebri; grobo stesana zibelka
  15.      stesníti  -ím dov., stésnil ( í) narediti kaj (bolj) tesno: podloga čevlje stesni / stesniti rov zožiti; dolina se na tem mestu stesni // narediti, povzročiti, da je kaj videti tesnejše: temno pohištvo prostor stesni ● knjiž. stesnilo jo je pri duši začutila je nedoločen strah; knjiž. srce se mu je stesnilo ob teh besedah začutil je žalost, duševno bolečino
  16.      stesnjeváti  -újem nedov.) delati kaj (bolj) tesno: debela podloga stesnjuje oblačilo / stesnjevati prehode ožiti; dolina se proti severu stesnjuje
  17.      stévard  -a m (ẹ̑) delavec, ki skrbi za namestitev in udobje potnikov na letalu, ladji, vlaku: hotel je postati stevard; tečaj za stevarde in stevardese
  18.      stevardésa  -e ž (ẹ̑) delavka, ki skrbi za namestitev in udobje potnikov na letalu, ladji, vlaku: stevardesa je potnike odpeljala k letalu; tečaj za stevardese
  19.      stewardésa  in stjuardésa -e [stjuar-] ž (ẹ̑) stevardesa: potniki in stewardese
  20.      stezà  -è in stèza -e [tǝz] ž, rod. mn. stèz tudi stezá ( ; ǝ̀) 1. zelo ozka, preprosta pot za pešce: na vrh hriba pelje samo steza; steza se strmo spušča, vzpenja; izhoditi stezo čez travnik, skozi gozd; blatna, kamnita, peščena steza; gozdna, poljska steza; ekspr. kozja steza / tod vodi tihotapska steza pot / kolesarska steza del cestišča, namenjen za vožnjo s kolesom; pristajalna steza urejen pas zemljišča za pristajanje letal; urediti sprehajalno stezo 2. navadno s prilastkom pas zemljišča, urejen za določeno športno dejavnost: uredili so atletsko stezo s sedmimi progami; jahalna steza; trimska steza s športnimi pripomočki za hojo, tek, gimnastične vajealp. nezavarovana steza brez klinov in žičnih vrvi; rib. ribja steza umetno narejen prehod za ribe čez visoke vodne pregrade; šport. balinarska steza prostor za balinanje, posut z drobnim peskom, dolg 27,50 m, širok 5 m
  21.      stézati  -am nedov. (ẹ̄) knjiž. stiskati: jok ji steza grlo; brezoseb. v vratu ga steza; prim. iztezati
  22.      stèzen  -zna -o [tǝz] prid. (ǝ̏) nanašajoč se na stezo: stezni ovinki / stezne dirke
  23.      stezíca  -e [tǝz] ž (í) manjšalnica od steza: po parku so bile speljane poti in stezice; sprehajal se je po stezici ob jezeru; ozka, strma stezica; z belim peskom posute stezice
  24.      stezoslédec  -dca [tǝz] m (ẹ̑) kdor zna z opazovanjem najti pot, stezo: pod vodstvom izkušenega stezosledca priti skozi zaraščen gozd
  25.      stežáj  -a m () star., v prislovni rabi izraža razdaljo, ki se doseže z iztegom: sedel je dober stežaj od njega / vrgel je kamen za stežaj od okna; prim. nastežaj

   40.964 40.989 41.014 41.039 41.064 41.089 41.114 41.139 41.164 41.189  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA