Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (41.014-41.038)



  1.      stêbeln  -a -o [bǝl] prid. () nanašajoč se na steblo 1: zaviti stebelne konce rož v navlažen papir / stebelna gniloba ◊ bot. stebelni gomolj odebeljeno podzemeljsko steblo; stebelni list list, ki je na nadzemnem delu stebla; stebelne vitice; obrt. stebelni vbod vbod, ki se veze po obrisu figure, črte tako, da polovica naslednjega vboda prekriva polovico prejšnjega vboda; teh. stebelni vijak vijak z navojem na obeh koncih stebla; vrtn. stebelni potaknjenec steblo ali del stebla za razmnoževanje
  2.      stebèr  -brà tudi stèber -bra [tǝb] m (ǝ̏ ; ǝ̀) 1. podolgovat, pokončen, navadno večji gradbeni element, ki kaj nosi: postaviti, sezidati steber; streho so naslonili na stebre; betonski, lesen, železen steber; okrogel, štirioglat steber; vitki stebri iz marmorja so krasili dvorano; nosilnost stebra / stebri in late pri kozolcu / nosilni, okrasni, podporni steber; pren., ekspr. stebri starega družbenega reda so se majali // prosto stoječ, v prerezu navadno okrogel predmet, ki se rabi kot nosilec, opornik: postaviti stebre za ograjo; ladjo so privezali za stebre na obali / električni, telegrafski steber; poškodovati steber prometnega znaka // navadno s prilastkom kar je po obliki temu podobno: po eksploziji so se od tal dvignili dimni stebri; steber plamena se je nagnil; veter je vrtinčil bele stebre prahu; sonce je odsevalo v jezeru v dolgem, gorečem stebru / kapniški steber ki nastane, ko se zrasteta stoječi in viseči kapnik ∙ zmagovitim vojskovodjem so postavljali spominske stebre stebrom podobne spomenike 2. ekspr., s prilastkom najpomembnejši, najvažnejši član ali del: mati je steber družine; biti steber društva, organizacije; mladina je bila steber revolucije ◊ alp. steber okroglasta navpična skalna tvorba v steni; arhit. gobast steber razširjen ob vrhu; elektr. steber kovinski ali betonski opornik za električne vode; steber transformatorja pokončni del magnetnega jedra pri velikih transformatorjih; um. dorski steber brez baze in s preprostim kapitelom; jonski steber z bazo in kapitelom z volutami na oglih; snopasti steber v gotski arhitekturi s polstebri okrog pravokotnega jedra; baza stebra podstavek, podnožje; trup stebra srednji del stebra med bazo in kapitelom; vet. roženi steber valjasta odebelitev notranje strani kopitne stene; zgod. sramotilni steber nekdaj h kateremu postavljajo, privezujejo ljudi za kazen
  3.      steblíčje  -a s () več stebel, stebla: povezati stebličje; preriniti se skozi stebličje; ostro stebličje
  4.      steblíkast  -a -o prid. (í) ki ima steblo: steblikasta rastlina ∙ seno je bilo precej steblikasto polno debelejših stebel
  5.      stêblo  -a s (é) 1. osrednji, navadno nadzemni del rastline, iz katerega rastejo listi, cveti, plodovi, veje: steblo se debeli, požene, raste; iz stebla rastejo listi; nizko, visoko steblo; ovijajoče se, pokončno, poleglo steblo; votlo steblo; steblo buč, graha, hmelja; lomiti stebla koruze; steblo, list in cvet 2. teh. steblu podoben del stroja ali strojnega elementa: steblo vijaka, žeblja; steblo ventilatorja; premer stebla / steblo izvijača, dleta ◊ agr. iti v steblo pognati, narediti steblo; anat. lasno steblo del lasu, ki moli iz kože; bot. steblo omeseni; četverorobo, kolenčasto, mesnato steblo; plazeče se steblo; podzemno steblo; lov. steblo glavni del roga pri jelenu, srnjaku, na katerem so parožki; navt. steblo vesla ožji del vesla med listom in ročajem
  6.      steblóvje  -a s (ọ̑) več stebel, stebla: sekati koruzno steblovje; ječmenovo, laneno steblovje; steblovje cvetlic
  7.      stèbrc  -a [tǝb] m (ǝ̄) knjiž. stebriček: stebrc ograje ◊ zool. podolgovata slušna koščica v srednjem ušesu ptičev, plazilcev in dvoživk
  8.      stebreník  -a [tǝb] m (í) knjiž. stebrišče: stebrenik s šilastimi loki; avtomobil se je ustavil pred hišo s stebrenikom
  9.      stebrìč  -íča [tǝb] m ( í) manjšalnica od steber: s stebriči okrašena dvorana; stebriči v stopniščni ograji / leseni nosilni stebriči / stara ura s stebriči / stebrič pepela na koncu cigarete
  10.      stebríčast  -a -o [tǝb] prid. (í) podoben stebriču: stoli s stebričastimi nogami / stebričasta oblika grma ♦ agr. stebričasta vzgoja dreves vzgoja dreves, pri kateri imajo drevesa vse veje enako dolge // ki ima stebriče: stebričasta galerija; stebričasto pročelje dvorca
  11.      stebríšče  -a [tǝb] s (í) stebri, zgoraj povezani z vodoravno gredo ali loki: trg obdaja dvoje stebrišč / ekspr. sprehajal se je v stebrišču debelih dreves
  12.      stebríščen  -čna -o [tǝb] prid. () nanašajoč se na stebrišče: stebriščni loki / stopnišče s stebriščnimi hodniki; stebriščno dvorišče
  13.      stèbrn  -a -o [tǝb] prid. (ǝ̄) nanašajoč se na steber: stebrni obseg / stebrno znamenje / stebrni hodnik ◊ um. stilni stebrni redi vrste, tipi stebrov glede na določene značilnosti, po katerih se imenujejo zlasti starogrški umetnostni slogi
  14.      stèbrski  -a -o [tǝb] prid. (ǝ̄) nanašajoč se na steber 1: stebrsko okrasje / stebrska dvorana
  15.      stečáj  -a m () stanje podjetja, ko to dalj časa ne more izpolnjevati prevzetih ali sprejetih obveznosti: priti v stečaj; biti v stečaju // jur. sodni postopek, v katerem se ugotavljajo obveznosti upnikov do dolžnikov in možnosti za poravnavo: napovedati, uvesti stečaj
  16.      stečájen  -jna -o prid. () nanašajoč se na stečaj: stečajni rok / stečajni dolžnik; stečajni postopek sodni postopek, v katerem se ugotavlja stanje premoženja stečajnega dolžnika; stečajno premoženje premoženje stečajnega dolžnika
  17.      stêči 1 stêčem dov., stêci stecíte; stékel stêkla (é) 1. začeti teči: ozrl se je okrog sebe, potem pa stekel; steci, pa ga boš dohitel 2. v teku iti, oditi: otrok steče k materi; zajec steče čez travnik; steči v gozd, po cesti, stopnicah; steči za ubežnikom; hitro steči domov; steči komu naproti; pes je kot puščica stekel po sledi // ekspr. hitro iti, oditi: ko je pospravila, je stekla v trgovino 3. tekoč iti: tekočina, ki odteče iz prve posode, steče po cevi v drugo; površinska voda steče skozi prepustne plasti in se nabira nad neprepustnimi 4. začeti delovati: motor, stroj steče / publ. ob prazniku je stekla nova hidrocentrala je začela obratovati 5. z glagolskim samostalnikom izraža začetek (uspešnega) dejanja, dogajanja: akcija je po nekaj dneh stekla; gradnja je končno stekla; vse je steklo kot po maslu, kot namazano / promet po novi cesti je stekel 6. zastar. doseči, pridobiti: steči premoženje / stekel (si) je velike zasluge ● knjiž. beseda je stekla o gospodarstvu začeli so govoriti o gospodarstvu; star. od udarca mu je stekla buška se mu je naredila; publ. kamere za novi film so že stekle začeli so ga snemati; pogovor ni mogel steči niso se mogli začeti (sproščeno) pogovarjati; publ. stvar je stekla se je začela reševati, obravnavati; ekspr. še precej vode bo steklo, preden se bo to uresničilo minilo bo precej časa; knjiž. zibelka mu je stekla v tej hiši rodil se je; takrat je v teh krajih stekla železnica bila zgrajena; ekspr. vse je steklo po njegovem grlu zapravil s pijačo, zapil stêči se 1. knjiž. tekoč priti skupaj: potoki se stečejo v reko / precej vode se je steklo nateklo 2. navadno v zvezi z denar zbrati se kje v večji količini iz različnih virov: sredstva so se stekla v republiški sklad / ves dobiček se je stekel v njegovo blagajno je dobil onstar. ljudje so se stekli od vseh strani so prišli; prim. izteči
  18.      stečíšče  -a s (í) kraj, prostor, kjer se kaj steka: tu je stečišče vode z obeh bregov / stečišče rek / stečišče cest, ulic; mesto stoji na stečišču dveh dolin / knjiž. to mesto je bilo stečišče mednarodnih vohunov zbirališče
  19.      stêgenski  -a -o [gǝn] prid. (ē) nanašajoč se na stegno: stegenska poškodba ♦ anat. stegenska arterija; stegenska kost stegnenica
  20.      stegnà  -gèn in stègna -gen [tǝg] s mn. ( ǝ̏; ǝ̏) nar. pot, steza, po kateri hodi živina na pašo: po stegnih je v mraku neopazno prišel domov
  21.      stegnè  -gèn in stègne -gen [tǝg] ž mn. ( ǝ̏; ǝ̄ ǝ̏) nar. pot, steza, po kateri hodi živina na pašo: po ozkih stegnah je prišel do studenca
  22.      stêgno  -a s, mn. stil. stégna (é) noga nad kolenom: smejal se je in se z rokami tolkel po stegnih / obirati puranje, zajčje stegno; prekajeno svinjsko stegno ◊ etn., kot grožnja otrokom ubogaj, drugače te bo odneslo krvavo stegno; zool. stegno najmočnejši, največji del okončine žuželk
  23.      stehnizírati  -am dov. () usmeriti k pretiranemu uporabljanju, vrednotenju tehničnih dosežkov, pripomočkov: stehnizirati ljudi; družba se je stehnizirala / stehnizirati življenje stehnizíran -a -o: sodobni svet je stehniziran; stehnizirana družba; vse je stehnizirano
  24.      stéhtati  -am dov. (ẹ̑) ugotoviti, določiti težo s tehtnico: prodajalka je stehtala jabolka; stehtati krompir, meso; natančno stehtati; vsak dan se stehta / stehtati na kuhinjski tehtnici; pren. stehtati pravico stéhtan -a -o: stehtano blago
  25.      stèk  stéka m ( ẹ́) glagolnik od steči ali stekati: stek vode v kanal / kraj ob steku rek / stek ljudi v mesto ● knjiž. nepričakovan stek dogodkov, okoliščin splet, sovpadavt. stek koles medsebojno približevanje sprednjega dela koles; jur. stek kaznivih dejanj več kaznivih dejanj istega storilca, ki se sodijo ali naj bi se sodila hkrati; stek pristojnosti, tožb

   40.889 40.914 40.939 40.964 40.989 41.014 41.039 41.064 41.089 41.114  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA