Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (40.814-40.838)


  1.      sréž  -a m (ẹ̑) snegu podobna snov, ki se naredi v mrazu in megli, zlasti na površini snega: čez noč se je naredil srež; svetlikajoč se srež na zidu ♦ meteor. globinski srež plast snega, ki se v določenih razmerah spremeni in povzroča drsenje plasti nad seboj ♪
  2.      sréžast  -a -o prid. (ẹ̑) navadno v zvezi srežasti sneg sneg, na površini katerega se naredi srež: hoditi po srežastem snegu ♪
  3.      sŕh  -a m (ȓ) neprijeten občutek na koži z drhtenjem zaradi močnega vznemirjenja, odpora, strahu: srh mu je šel po hrbtu, po telesu; ob pogledu na razbitine ga je spreletel srh / njegov pogled je vzbujal ljudem srh grozo, strah // knjiž., s prilastkom občutek, čustvo: ob njegovem imenu jih je prešinil spoštljiv srh; prijeten srh ♪
  4.      sŕhek  -hka -o prid. (ŕ) 1. ki zaradi togosti, ostrosti ob dotiku vzbuja neprijeten občutek na koži: srhki lasje; srhke dlačice / srhka skorja // porasel s togimi, ostrimi dlačicami: srhki listi; srhko steblo sončnice 2. ekspr. ki vzbuja srh: srhek pogled; srhek žvižg / srhek mraz zelo hud sŕhko prisl.: srhko me je spreletelo ♪
  5.      srhkodlákav  -a -o prid. (á) bot. porasel s srhkimi dlačicami: srhkodlakava rastlina / srhkodlakavi slez ♪
  6.      srhlína  -e ž (í) alp. droben, rahel sneg: z vej se usipa srhlina ♪
  7.      srhljívka  -e ž (ȋ) publ. umetniško delo s srhljivo vsebino, zlasti film: gledati srhljivko / politična, psihološka srhljivka ♪
  8.      sŕk  -a m (ȓ) glagolnik od srkniti: pil je žganje s kratkimi srki / pri jedi so se slišali glasni srki // ekspr. požirek: en srk žganja je bil zanj premalo, dva preveč; pog. moral si ga je privoščiti en srk ◊ teh. tok plina, tekočine na mesto z zmanjšanim tlakom ♪
  9.      sŕkati  -am nedov. (ŕ ȓ) 1. spravljati v usta kaj tekočega in požirati ob hkratnem vlečenju zraka vase, pri čemer nastajajo sikajoči glasovi: srkati vroč čaj iz skodelice; pri jedi srka in mlaska / srkati sok iz pomaranče / čebele srkajo med iz cvetov 2. ekspr. piti v majhnih požirkih: srkale so liker in se pogovarjale; počasi je srkal kavo in opazoval mimoidoče / zbrali so se v zidanici in srkali novo vino pili 3. sprejemati vase: goba srka vodo; korenine srkajo vlago iz zemlje ● ekspr. otrok je srkal njegove besede pazljivo ga je poslušal; ekspr. zasopel je srkal čisti gorski zrak vdihaval; pog., ekspr. rad ga srka pije (alkoholne pijače) ♪
  10.      srkljáj  -a m (ȃ) količina česa tekočega, ki se naenkrat srkne: piti vino v kratkih srkljajih ∙ ekspr. pusti srkljaj vina še zame požirek ♪
  11.      sŕkniti  -em dov. (ŕ ȓ) spraviti v usta kaj tekočega in požreti ob hkratnem potegu zraka vase, pri čemer nastanejo sikajoči glasovi: nekajkrat je srknila vroč čaj; srkniti juho iz žlice // ekspr. popiti, izpiti: pred kosilom je srknil kozarček slivovke ● ekspr. počasi je srknil cigaretni dim vdihnil; pog., ekspr. rad ga srkne pije (alkoholne pijače) ♪
  12.      sŕna  -e ž (ŕ) hitra gozdna žival, katere samec ima manjše razvejane rogove: srna je obstala in tiho zapivkala; na jasi se pase čreda srn; biti boječ kot srna; hodi kot srna lahkotno; planiti, pobegniti kot srna hitro, preplašeno; dekle je hitro, vitko kot srna / srna v omaki // srnja samica: srna in srnjak ● ekspr. poglej jo, kakšna srna ljubka, vitka ženska ◊ lov. srna bleči, boka, javka ♪
  13.      sŕnica  -e ž (ŕ) 1. manjšalnica od srna: na jasi se paseta dve srnici; srnica in srnjaček; skočila je kot preplašena srnica hitro; ima oči kot srnica // ekspr. ljubka, vitka ženska: kakšno (ljubko) srnico ima / kot nagovor ne boj se, srnica moja 2. igrača, ki predstavlja srno: za rojstni dan je otrok dobil srnico ♪
  14.      sŕnin  -a -o prid. (ȓ) nanašajoč se na srne: srnina koža; srnino meso / piščalka posnema srnino vabljenje ◊ gastr. srnin hrbet slaščica iz biskvitnega testa z dodatkom čokolade, okrašena z mandeljni ♪
  15.      srnjáčji  -a -e prid. (ȃ) nanašajoč se na srnjake: srnjačja koža; srnjačje rogovje ♪
  16.      sŕnji  -a -e prid. (ȓ) nanašajoč se na srne: srnja koža; srnje meso / srnji samec / ekspr.: njen srnji korak lahkoten; deklica me je gledala s srnjimi očmi z velikimi, rjavimi sŕnje prisl.: srnje rjava barva ♪
  17.      srobót  tudi sróbot -a m (ọ̑; ọ̑) rastlina s plazečim se steblom in belimi cveti: srobot se vzpenja po deblu; s srobotom prerasla pot / s srobotom zavezati butaro ♦ bot. južni srobot s temno vijoličastimi cveti, ki raste na Primorskem, Clematis viticella; planinski srobot gorska rastlina z deljenimi listi in modrimi cveti, Clematis alpina ♪
  18.      sŕp  -a m (ȓ) orodje z zaokroženim rezilom in lesenim držajem za žetev: klepati, nabrusiti srp / tam žanjejo še s srpom ● ekspr. za srp sem prestara za žetev; ekspr. pri srpu se ni nobene ustrašila najhitreje je žela; lunin srp oblika lune, ki se vidi ožja kot prvi ali zadnji krajec; srp in kladivo simbol proletarske revolucije, komunizma ♪
  19.      sŕp  -a -o tudi -ó prid. (ȓ ŕ) star. srep, jezen: imeti srp pogled; srpe oči sŕpo tudi srpó prisl.: srpo gledati predse, v tla ♪
  20.      sŕpast  -a -o prid. (r̄) podoben srpu: žival s srpastimi kremplji; srpast nož / srpast mesec med oblaki / srpasta oblika ◊ bot. srpasta meteljka lucerni podobna rastlina z rumenimi cveti v socvetjih in ukrivljenimi stroki, Medicago falcata; vet. srpasti rep psa sŕpasto prisl.: srpasto ukrivljeni rogovi ♪
  21.      srpíca  -e ž (í) nar. manjšemu srpu podobno orodje za odstranjevanje plevela; pralica: pleti s srpico / nasaditi srpico ♪
  22.      sršáti  -ím nedov. (á í) 1. stati v takem položaju, kot so bodice pri ježu: brki, lasje sršijo; kokoši je perje sršalo na vse strani // ekspr. na tak način se širiti iz česa: iskre sršijo; skozi okna goreče hiše so sršali plameni; pren. iz nje srši ljubosumnost 2. ekspr. izražati jezo, nejevoljo: sršati na koga, nad kom; ves dan že srši ● ekspr. drevje je sršalo od ivja je bilo pokrito z ivjem; ekspr. iz oči mu sršijo strele zelo jezno gleda sršèč -éča -e: sršeč sede k mizi; pogladil si je sršeče brke; sršeč pogled; prisl.: sršeče gledati ♪
  23.      sŕšiti  -im nedov. (ŕ r̄) postavljati v tak položaj, kot so bodice pri ježu: mačka srši dlako; na golih rokah so se mu sršile dlačice / sršiti obrvi mrščiti ∙ ekspr. drevje se je sršilo v ivju je bilo pokrito z ivjem sŕšiti se ekspr. izražati jezo, nejevoljo: med poslušanjem govora se je vedno bolj sršil / sršili so se proti vsaki novosti nasprotovali ♪
  24.      stabílen  -lna -o prid., stabílnejši (ȋ) 1. trdno, zanesljivo stoječ: nizek, težek podstavek je stabilen; stabilna lestev // ki težko izgubi ravnotežje: čoln je stabilen; stabilna ladja; letalo je stabilno tudi pri povečani hitrosti; labilen in stabilen / stabilen položaj telesa; stabilen smučar 2. publ. ustaljen, nespremenljiv: stabilne cene / gospodarski, politični položaj je stabilen / stabilno vreme 3. duševno trden, uravnovešen: je stabilen človek, zato se nanj lahko zanesemo / stabilen značaj 4. teh. ki je stalno na določenem mestu: stabilni pogonski stroji; stabilen žerjav; mobilen in stabilen ◊ ekon. stabilni trg trg, za katerega sta značilna usklajena ponudba in povpraševanje; stabilno gospodarstvo gospodarstvo, v katerem sta ponudba in povpraševanje usklajena; fiz. stabilna lega ravnovesna lega, pri kateri je težišče telesa v najnižji možni legi; kem. stabilna spojina spojina, ki pri zunanjih vplivih ne spremeni sestave; meteor. stabilno ozračje ozračje, v katerem ni vzponskih tokov in se zrak lahko spušča stabílno prisl.: stabilno stati ♪
  25.      stabilizacíjski  tudi stabilizácijski -a -o prid. (ȋ; á) nanašajoč se na stabilizacijo: stabilizacijska naprava proti zibanju ladje / stabilizacijska politika; stabilizacijska prizadevanja / stabilizacijsko obdobje ♪

   40.689 40.714 40.739 40.764 40.789 40.814 40.839 40.864 40.889 40.914  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA