Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (40.714-40.738)


  1.      sramôten  -tna -o prid., sramôtnejši (ó) ki ni v skladu s človekovim dostojanstvom, ponosom: sramoten beg; kesati se sramotnega dejanja, ravnanja; tako malomarno delo je sramotno / skleniti sramoten mir; sramotna kapitulacija // ki vzbuja prezir, obsojanje: ta poklic so imeli za sramoten; sramotna afera, zadeva; ekspr. kar dela z njo, je naravnost sramotno / ekspr. sramotno neznanje zelo veliko ● ekspr. kmetijo je prodal za sramoten denar pretirano majhen znesek; sramotni oder nekdaj oder, na katerega so postavljali ljudi za kazen; publ. nikoli več se ne bo rešil tega sramotnega pečata te sramote sramôtno prisl.: sramotno pobegniti; sramotno se je pustil prevarati; sramotno nizko plačilo; sam.: narediti kaj sramotnega ♪
  2.      sramotílec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȋ) kdor koga sramoti: ogniti se sramotilcu / sramotilec države ♪
  3.      sramotílen  -lna -o prid. (ȋ) ki koga sramoti: sramotilni vzkliki; članek je zelo sramotilen; sramotilno dejanje / sramotilni oder nekdaj oder, na katerega so postavljali ljudi za kazen; sramotilni spis; sramotilni steber nekdaj steber, h kateremu postavljajo, privezujejo ljudi za kazen; sramotilna pesem ♪
  4.      sramotílka  -e [lk in u̯k] ž (ȋ) 1. ženska oblika od sramotilec: rogal se je svojim sramotilkam 2. knjiž. sramotilna pesem: prepevati sramotilke in šaljivke / pesem sramotilka ♪
  5.      sramotítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od sramotiti: sramotitev in smešenje koga ♪
  6.      sramotíti  -ím nedov. (ȋ í) s kazanjem napak, nepravilnega ravnanja jemati komu ugled: sramotil in smešil ga je pred vsemi; s takimi dejanji sramoti samega sebe; javno sramotiti / sramotiti svoje ime // spravljati v zelo neprijeten položaj: s tem sramoti vso družino sramotèn in sramočèn -êna -o: ponižani in sramoteni ujetniki ♪
  7.      sramôtnik  -a m (ȏ) knjiž. ničvreden, malovreden moški: druži se s sramotniki in potepuhi ♪
  8.      sramôtnost  -i ž (ó) lastnost, značilnost sramotnega: zavedal se je sramotnosti svojega dejanja // ekspr. sramotno ravnanje: odpustil mu je vse sramotnosti ♪
  9.      sramovánje  -a s (ȃ) glagolnik od sramovati se: sramovanje zaradi laži / brez sramovanja se je slekla brez sramu ♪
  10.      sránje  -a s (ā) 1. glagolnik od srati: prostor za sranje in scanje 2. vulg. blato, govno, iztrebki: krvavo sranje; smrad po sranju 3. nizko kar je malo vredno, nepomembno: rada kupuje kičaste spominke in podobno sranje; kakšno sranje pa si spet naslikal / v povedni rabi: ta film je pravo sranje; vse skupaj je veliko sranje 4. vulg., v medmetni rabi izraža jezo, nejevoljo: sranje, pa tako vreme; sranje, da še ponoči ni miru ♪
  11.      sráti  sérjem nedov., sêrji serjíte (á ẹ́) vulg. 1. iztrebljati se: golobi serjejo; šel je srat za grm 2. v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: celo noč smo ga srali; čas je že, da ga nehaš srati // delati napake: v podjetju ga nekaj serjejo; v nalogi si ga precej sral 3. v medmetni rabi izraža začudenje, zavrnitev: nikoli več te ne pogledam. Ne serji ga; spet ni naredil šoferskega izpita. Ne ga srati ● vulg. klamfe srati govoriti neumnosti; vulg. ne bom dovolil, da mi bodo srali na glavo da bi samovoljno, brezobzirno ravnali z menoj ♪
  12.      sŕbec  -bca m (ȓ) zool. droben zajedavec, ki sesa živalske sokove in povzroča garje, Sarcoptes scabiei: srbec rije po koži; srbci na človeku, živali ♪
  13.      srbênje  -a s (é) 1. glagolnik od srbeti: srbenje rane, ki se že celi 2. neprijeten občutek, zlasti na koži, ki sili k praskanju: povzročati srbenje; bolezen z močnim srbenjem ♪
  14.      srbéti  -ím nedov. (ẹ́ í) nav. 3. os. 1. povzročati neprijeten občutek, zlasti na koži, ki sili k praskanju: izpuščaj, opeklina ga srbi; brezoseb. začelo ga je srbeti na nogi / po mlačvi ga je hrbet srbel od prahu; ob srbenju nosu nos me srbi, jezen bom 2. ekspr. močno želeti, hoteti: srbi ga, da bi kaj povedal; srbelo jih je, da bi čimprej začeli delati ● pog. pazi se, me že srbijo dlani, pesti, roke zelo si želim, da bi te udaril; ekspr. jezik ga je srbel, vendar je molčal čutil je veliko željo, da bi kaj rekel, povedal; pog. igrajo tako poskočno, da ga srbijo pete, podplati da si zelo želi plesati; ekspr. prsti so ga srbeli čutil je veliko željo, da bi kaj ukradel; ne praskaj se, kjer te ne srbi ne vmešavaj se v stvari, ki se te ne tičejo srbèč -éča -e: srbeč izpuščaj; srbeče mesto na koži ♪
  15.      srbljív  -a -o prid. (ȋ í) ki povzroča srbenje: srbljiv prašek ♪
  16.      srbofíl  -a m (ȋ) kdor se navdušuje za srbsko politiko ali kulturo: navdušen srbofil ♪
  17.      srborít  -a -o prid. (ȋ ȋ) ekspr. ki se hitro razjezi, stepe: srboriti fantje / srborito obračunavanje srboríto prisl.: srborito gledati ♪
  18.      srborítež  -a m (ȋ) ekspr. kdor se hitro razjezi, stepe: pomiriti srboriteže ♪
  19.      srborítiti  -im nedov. (í ȋ) ekspr. z besedami, dejanji kazati srboritost: razgrajal je in srboritil ♪
  20.      srborítka  -e ž (ȋ) ekspr. ženska, ki se hitro razjezi, stepe: ta deklica je prava srboritka ♪
  21.      srborítost  -i ž (ȋ) ekspr. lastnost človeka, ki se hitro razjezi, stepe: znan je po svoji srboritosti ♪
  22.      sŕbski  -a -o prid. (ȓ) nanašajoč se na Srbe ali Srbijo: srbski jezik; srbski narod / srbske narodne pesmi ◊ gastr. srbska solata solata iz paradižnikov, paprik, zelja, čebule, navadno vložena v kis sŕbsko prisl.: govoriti (po) srbsko ♪
  23.      sŕbskohrváški  -a -o prid. (ȓ-ȃ) nanašajoč se na Srbe in Hrvate: srbskohrvaški jezik ♪
  24.      sŕbskohrvátski  -a -o prid. (ȓ-ȃ) nanašajoč se na Srbe in Hrvate: srbskohrvatski jezik ♪
  25.      sŕbščina  -e ž (ȓ) srbski jezik: učiti se srbščino / lužiška srbščina ♪

   40.589 40.614 40.639 40.664 40.689 40.714 40.739 40.764 40.789 40.814  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA