Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (40.589-40.613)


  1.      spremenljívka  -e ž (ȋ) 1. fiz., mat. količina, ki spreminja svojo vrednost: zamenjati spremenljivko; relacije med spremenljivkami; konstante in spremenljivke / neodvisna, odvisna spremenljivka 2. knjiž., navadno s prilastkom kar je spremenljivo in vpliva na kaj: človekovo ravnanje je odvisno od številnih spremenljivk, kot so okolje, dednost, zrelost / demografske spremenljivke; psihološke spremenljivke ◊ elektr. podatek, katerega vrednost se med izvajanjem programa v računalniku lahko spreminja ♪
  2.      spremenljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost spremenljivega: spremenljivost določb; spremenljivost lastnosti, oblike / spremenljivost cen / spremenljivost razpoloženja; spremenljivost vremena / moti ga njena spremenljivost muhavost, nestanovitnost ♦ biol. lastnost organizmov, da se spreminjajo pod vplivom okolja ali zaradi sprememb dednih lastnosti; variabilnost ♪
  3.      spreméšati  tudi spremešáti -am tudi izpreméšati tudi izpremešáti -am dov. (ẹ́ á ẹ́) 1. z mešanjem narediti, da se delci kake snovi drugače porazdelijo: spremešati fižol; zmes je treba dobro spremešati 2. dati skupaj različne snovi, da se združijo v enotno (novo) snov: spremešati barve ● knjiž. lase so mu spremešale prve srebrne niti pojavili so se prvi sivi lasje spreméšati se tudi spremešáti se tudi izpreméšati se tudi izpremešáti se pojaviti se skupaj, istočasno: žalost in veselje sta se spremešala v njegovem glasu / dogodki so se spremešali med seboj // dobiti značilnosti drug drugega: v mestu so se narečja spremešala / na tem področju se je prebivalstvo zelo spremešalo spreméšan tudi izpreméšan -a -o: navdušenje, spremešano z ganjenostjo; spremešano prebivalstvo ♪
  4.      spremešávati  -am tudi izpremešávati -am nedov. (ȃ) redko mešati: spremešavati žito / v njem se spremešava toliko nasprotij ♪
  5.      spremétati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. knjiž. premetavati: spremetati stvari / življenje ga je neusmiljeno spremetalo 2. zastar. obhajati, spreletavati: groza ga spremeta / sram ga je bilo in barve so ga spremetale 3. zastar. spreminjati: kar naprej spremeta svoje misli in sklepe; vrstni red se spremeta ♪
  6.      spremetáti  -méčem dov., spremêči spremečíte; spremêtal (á ẹ́) knjiž. premetati: spremetati knjige spremetán -a -o: vse je bilo razbito in spremetano ♪
  7.      spremetávati  -am nedov. (ȃ) knjiž. premetavati: vihar spremetava ladjo; spremetavati se z ene strani na drugo / vojna ga je spremetavala po svetu ∙ knjiž. v njenih predstavah se je vse spremetavalo mešalo ♪
  8.      spremínjast  tudi izpremínjast -a -o prid. (í) ki se spreminja: spreminjaste barve; spreminjasta svetloba / spreminjasto razpoloženje // ki se kaže v različnih barvah, barvnih odtenkih: obleka iz spreminjaste svile; spreminjasta krila metuljev; nebo je bilo spreminjasto kot opal spremínjasto tudi izpremínjasto prisl.: perje se spreminjasto lesketa; spreminjasto zeleno morje ♪
  9.      spremínjati  -am tudi izpremínjati -am nedov. (í) 1. delati, da kaj ni več tako, kot je bilo: spreminjati besedilo, načrt, vsebino; življenje se spreminja / listje že spreminja barve rumeni; spreminjati glas; spreminjati obliko česa; fizikalno, kemično se spreminjati; spreminjati se na bolje / spreminjati držo / spreminjati cene; spreminjati hitrost, količino, prostornino; število zaposlenih se spreminja // povzročati, da kdo duhovno, notranje ni več tak, kot je bil: taka srečanja človeka spreminjajo; življenje v samoti nas spreminja / otrok se je začel v novem okolju kmalu spreminjati 2. delati, da kaj ni več isto, kot je bilo: spreminjati meje; spreminjati smer / spreminjati imena, priimke / pogosto spreminja kraj bivanja se seli 3. v zvezi z v delati, povzročati, da kaj postane kaj drugega: spreminjati mehansko energijo v električno; spreminjati močvirja v rodovitno zemljo; voda se spreminja v paro / spreminjati se iz sovražnika v prijatelja / negodovanje se spreminja v jezo; ekspr. glina se pod njegovimi rokami spreminja v umetnino ● od jeze spreminja barve bledi in rdi hkrati; ekspr. žena mu spreminja življenje v pekel mu povzroča neprijetnosti, veliko trpljenje; pavovo perje se lepo spreminja se kaže v različnih barvah, barvnih odtenkih; časi se spreminjajo in mi z njimi ◊ lingv. zveneči soglasniki se pred nezvenečimi spreminjajo v nezveneče spreminjajóč tudi izpreminjajóč -a -e: človek, spreminjajoč naravo, spreminja tudi sebe; spreminjajoče se barve ♪
  10.      spreminjávček  tudi izpreminjávček -čka m (ȃ) zool., navadno v zvezi veliki spreminjavček dnevni metulj z barvno spreminjajočimi se krili, Apatura iris ♪
  11.      spreminjeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na spreminjanje: spreminjevalni proces / spreminjevalne okoliščine ♦ jur. spreminjevalni predlog predlog, s katerim se spremeni prvotni, prejšnji predlog ♪
  12.      spremísliti  -im dov. (í ȋ) star. premisliti, preudariti: vse je dobro spremislil / hotel je nekaj reči, pa se je spremislil ♪
  13.      spremíti  in sprémiti -im, tudi sprémiti -im dov. (ȋ ẹ́; ẹ̄) iti kam s kom, zlasti zaradi družbe, varstva: spremiti koga do vrat, iz hiše; spremil jo je na postajo ∙ ekspr. spremil jo je z občudujočim pogledom občudujoče je pogledal za njo; vznes. včeraj smo ga spremili na njegovi zadnji poti šli smo za njegovim pogrebom ♪
  14.      sprémljati  -am nedov. (ẹ́) 1. hoditi, iti kam s kom, zlasti zaradi družbe, varstva: spremljati otroka do šole; spremljati znanca na postajo; spremljati koga v kino; krajši čas spremljati / vsako leto jo spremlja na počitnice / detektivi so ga ves čas spremljali zasledovali 2. delati, da se kaj pojavlja, poteka istočasno s čim drugim, navadno kot dopolnilo tega: gledalci so spremljali ples z enakomernim ploskanjem / pesem so spremljali vriski // pojavljati se, potekati istočasno s čim drugim, navadno kot posledica tega: ugotavljati pojave, ki spremljajo tehnološki razvoj; hiter telesni razvoj mladostnika spremlja slabokrvnost 3. navadno z igranjem na instrument dopolnjevati petje, igranje koga: pela je, on pa jo je spremljal na klavirju; spremljati se s kitaro 4. z gledanjem, poslušanjem dojemati, zaznavati vsebino česa: spremljati film, predavanje, razlago / z zanimanjem je spremljal njun pogovor poslušal; tekmo je spremljal po televiziji gledal // sproti se seznanjati s čim: spremljati politično dogajanje; spremljati razvoj znanosti ● ekspr. vso pot ga je spremljala ta misel je premišljeval o tem; ekspr. nesreča ga spremlja vse življenje vse življenje je nesrečen; ekspr. smola ga spremlja vse se mu ponesreči; ekspr. dolgo jo je spremljal z očmi je gledal za njo spremljáje: spremljaje ga do vrat, mu je nekaj šepetal; pripovedovala je o nesreči, spremljaje svojo pripoved z vzdihi spremljajóč -a -e: spremljajoči jezdeci; razvoj industrije z vsemi spremljajočimi pojavi sprémljan -a -o: predavanje bo spremljano z diapozitivi ♪
  15.      spremljávec  -vca m (ȃ) star. spremljevalec: poslovila se je od svojega spremljavca ♪
  16.      spremljeválec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor koga spremlja: posloviti se od spremljevalca; pozdravil je znanko in njenega spremljevalca / spremljevalec v rešilnem avtomobilu; uradni spremljevalec / orkester je bil dober spremljevalec njenega petja; pren. slabokrvnost in drugi spremljevalci telesnega razvoja // kdor se sproti seznanja s čim: spremljevalci političnega dogajanja ♪
  17.      sprémnica  -e ž (ẹ̑) ptt listina, ki navaja vrednost vsebine paketa in ga spremlja od pošiljatelja do naslovnika: izpolniti spremnico / poštna spremnica ● zastar. poslovil se je od svoje spremnice spremljevalke ♪
  18.      sprémnik  -a m (ẹ̑) zastar. spremljevalec: poslovil se je od svojih spremnikov ♪
  19.      sprémstvo  -a s (ẹ̑) 1. glagolnik od spremiti: ponuditi komu svoje spremstvo / odpotoval je v spremstvu svoje prijateljice / odpluti v spremstvu dveh vojnih ladij 2. skupina ljudi, ki koga spremlja, zlasti zaradi varstva: izbrati si spremstvo; na pot je odšel sam, brez spremstva; stopal je sredi spremstva / oboroženo, vojaško spremstvo; osebno spremstvo ki skrbi za visokega državnika na njegovem potovanju ♪
  20.      sprenášati  -am nedov. (ȃ) star. prenašati: sprenašati tovor / sprenašati novice ● star. jate ptičev se sprenašajo nad vodo letajo, se preletavajo ♪
  21.      sprenevédanje  -a s (ẹ́) glagolnik od sprenevedati se: tako sprenevedanje mu je zoprno; premotila ga je s svojim sprenevedanjem / odgovoriti brez sprenevedanja ♪
  22.      sprenevédast  -a -o prid. (ẹ́) ki se (rad) spreneveda: sprenevedasta ženska; je domišljava in sprenevedasta / govoriti s sprenevedastim glasom sprenevédasto prisl.: sprenevedasto se začuditi ♪
  23.      sprenevédav  -a -o prid. (ẹ́) ki se (rad) spreneveda: sprenevedav človek; biti sprenevedav / motijo ga ti sprenevedavi obrazi ● ekspr. sprenevedava moda nenavadna, spremenljiva; ekspr. sprenevedavo vreme zelo spremenljivo sprenevédavo prisl.: sprenevedavo odgovoriti ♪
  24.      Spréngerjev  -a -o prid. (ẹ̑) bot., v zvezi Sprengerjev beluš sobna rastlina z dolgimi visečimi stebelci in iglicam podobnimi vejicami, Asparagus sprengeri ♪
  25.      spreobléči  -obléčem dov., spreobléci spreoblécite in spreoblecíte; spreoblékel spreoblékla (ẹ́) nar. preobleči: spreobleči otroka / spreobleči bluzo / spreobleči se v kmeta ♪

   40.464 40.489 40.514 40.539 40.564 40.589 40.614 40.639 40.664 40.689  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA