Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Se (4.039-4.063) 
- skobáliti se -im se dov. (ā ȃ) ekspr. nerodno, okorno priti: skobaliti se s peči / skobaliti se na konja ♪
- skolébati se -am se dov. (ẹ̄) ekspr. s težavo vstati: vse jo boli, da se komaj skoleba iz postelje / skolebati se pokonci ♪
- skoléhati se -am se in skoléhati -am tudi izkoléhati se -am se in izkoléhati -am dov. (ẹ́ ẹ̄) star. 1. ozdraveti, pozdraviti se: dolgo je bil bolan, zdaj pa se je le skolehal; ranjenec se je kmalu skolehal 2. s težavo vstati: skolehal se je iz postelje / skolehati se na noge, pokonci ♪
- skolobáriti se -im se dov. (á ȃ) ekspr. pojaviti se v obliki kolobarjev: iz sobe se je skolobaril dim ♪
- skopobeséden -dna -o prid. (ẹ̑) knjiž. redkobeseden: postal je zelo skopobeseden // ki obsega malo besed: skopobesedne izjave ♪
- skopúšen -šna -o prid. (ū) nav. ekspr. nekoliko skop: imeti koga za skopušnega ♪
- skorájžiti se -im se dov. (á ȃ) pog. opogumiti se: nazadnje se je le skorajžila in vprašala / dolgo se ni oženil, zdaj pa se je le skorajžil ♪
- skošátiti se -im se dov. (á ȃ) knjiž. postati košat, bujno razraščen: drevo se je skošatilo ♪
- skrajševálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na skrajševanje: skrajševalni postopek / skrajševalni vozel vozel, s katerim se skrajša vrv ♪
- skrajševánje -a s (ȃ) glagolnik od skrajševati: skrajševanje oblek / skrajševanje besedila / skrajševanje delovnega časa ♪
- skrajševáti -újem nedov. (á ȗ) delati kaj (bolj) kratko: skrajševati obleko, vrv / skrajševati članek / komunikacijska sredstva skrajšujejo razdalje / skrajševati delovni čas ♪
- skrivnopísen -sna -o prid. (ȋ) knjiž., redko tajnopisen: skrivnopisno sporočilo ♪
- skrúšenost -i ž (ū) nav. ekspr. stanje skrušenega človeka: popadla ga je globoka skrušenost; pokazati svojo skrušenost; občutki strahu in skrušenosti ♪
- skújati se -am se dov. (ú) 1. pokazati jezo, nejevoljo, navadno z vztrajnim molkom: za vsako malenkost se skuja 2. ekspr. premisliti se: polovica prijavljencev se je skujala; vzdržal je nekaj dni, potem pa se je skujal / nevesta se mu je skujala ● ekspr. vreme se je skujalo poslabšalo ♪
- skurbáti se -ám se dov. (á ȃ) vulg. postati vlačuga, vlačugar: dekle se je skurbalo ● vulg. skurbal se je s to ničvredno žensko imel je ljubezenske, spolne odnose ♪
- slaboglásen -sna -o prid. (ā) zastar. zloglasen, razvpit: popival je z najbolj slaboglasno druščino / zahajal je v slaboglasno krčmo ♪
- slaborásel -sla -o [ǝu̯] prid. (ā á) redko slabo razvit, zakrnel: slaboraslo drevo / slaborasel otrok ♪
- sladkobeséden -dna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki zelo, pretirano prijazno govori: naveličala se je sladkobesednih gostov ♪
- sladkoglásen -sna -o prid. (ā) zastar. blagoglasen: sladkoglasna govorica ♪
- sladkoústiti se -im se nedov. (ú ȗ) knjiž., ekspr. 1. jesti, uživati kaj dobrega: sladkoustil se je z odličnim kosilom 2. z lepim, izbranim govorjenjem dobrikati se, prilizovati se: sladkoustil se je z neštetimi obljubami ♪
- sladokúsec -sca m (ȗ) kdor ima rad dobre, izbrane jedi in pijače: jedel je s slastjo sladokusca; ekspr. velik sladokusec / vinski sladokusec // ekspr. kdor ima rad dobre, izbrane stvari sploh: predstava je navdušila še take sladokusce; galerija za sladokusce / glasbeni sladokusec ♪
- sladokúsen -sna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na sladokusce: povabil jih je na sladokusno večerjo / sladokusen pokuševalec vina / sladokusno občinstvo je bilo navdušeno nad predstavo sladokúsno prisl.: sladokusno srkati čaj ♪
- slastíti se -ím se nedov. (ȋ í) knjiž. s slastjo jesti kaj dobrega: rad se slasti s pecivom; pogosto se je slastil na pojedinah ♪
- slastoústiti se -im se nedov. (ú ȗ) knjiž. 1. s slastjo jesti kaj dobrega: slastoustiti se s pečenko 2. naslajati se: slastoustili so se ob naravi in preprostem življenju / slastoustil se je z njeno lepoto ♪
- slepomíšen -šna -o prid. (ȋ) ekspr. neodkrit: slepomišen pogovor ♪
3.914 3.939 3.964 3.989 4.014 4.039 4.064 4.089 4.114 4.139 
