Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (3.989-4.013)


  1.      sámoodsében  tudi sámoodsêben -bna -o prid. (ȃ-ẹ̑; ȃ-ē) knjiž. ki nastane sam od sebe: samoodsebno gibanje ♦ med. samoodsebni splav spontani splav sámoodsébno tudi sámoodsêbno prisl.: bolnik je samoodsebno ozdravel ♪
  2.      sámoopraševánje  -a s (ȃ-ȃ) bot. opraševanje s pelodom istega cveta ♪
  3.      samopášen  -šna -o prid. (ā) knjiž. 1. oblasten, samovoljen: samopašni plemiči; bil je zloben in samopašen / njegovo samopašno ravnanje // objesten, predrzen: samopašni fantje / samopašne opazke 2. sebičen: samopašen otrok / imel je samopašne namene samopášno prisl.: samopašno ravnati ♪
  4.      sámoposében  tudi sámoposêben -bna -o prid. (ȃ-ẹ̑; ȃ-ē) knjiž. ki nastane sam od sebe: ti gibi so naravni, samoposebni ∙ knjiž. samoposeben namen očiten, nedvomen ♪
  5.      sámoposêbiumévnost  -i ž (ȃ-é-ẹ́) knjiž. dejstvo, da je kaj sámo po sebi umevno: to je ugotavljal s prostodušno samoposebiumevnostjo / samoposebiumevnost narodne usmerjenosti ♪
  6.      samorásel  -sla -o [ǝu̯] prid. (ā á) 1. ki (z)raste, ne da bi ga posejal, posadil človek: samorasla rastlina; samoraslo drevo 2. ki se oblikuje sam, brez pomoči, vpliva drugega: to so samorasli ljudje; samorasel rod; samorasel umetnik / samorasla kultura naroda ∙ knjiž. samoraslih misli ni imel izvirnih, originalnih; ker je bil samorasla osebnost, nanj ni bilo mogoče vplivati samostojna, neodvisna samoráslo prisl.: samoraslo ustvarjati ♪
  7.      sámoreševálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ-ȃ) teh. maska, ki za krajši čas varuje dihalne organe pred strupenimi plini: rudarji so opremljeni s samoreševalci ♪
  8.      samosében  tudi samosêben -bna -o prid. (ẹ̑; ē) knjiž., redko lasten, oseben: k temu ga je privedla samosebna pohlepnost / samosebno zatajevanje ♪
  9.      samosévec  -vca m (ẹ̑) samosevna rastlina, samosevno drevo: to drevo je samosevec; vmes je bilo več samosevcev / krompir samosevec ♪
  10.      samoséven  -vna -o prid. (ẹ̄) ki (z)raste, ne da bi ga posejal človek: samosevni bori; samosevna rastlina; samosevno drevo ♪
  11.      samosévka  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od samosevec: gojene rastline in samosevke / konoplja samosevka; pren., knjiž. tudi oni so imeli svojo kulturo, kulturo samosevko ♪
  12.      sámosežíg  -a m (ȃ-ȋ) sežig samega sebe: s samosežigom opozoriti svet na krivice; samosežig kot protestno dejanje / samomor s samosežigom ♪
  13.      sámošen  -šna -o prid. (á) zastar. 1. samoten: njeno samošno življenje / iti po pusti samošni poti 2. osamljen, sam: tako star je in samošen sámošno prisl.: samošno živeti ♪
  14.      samouničeváti se  -újem se nedov. (á ȗ) knjiž. uničevati samega sebe: s tem se le samouničujemo samouničujóč se -a -e: samouničujoč se s pijančevanjem, je zgodaj umrl ♪
  15.      sámouníčiti se  -im se dov. (ȃ-í ȃ-ȋ) knjiž. uničiti samega sebe: grozi nevarnost, da se bo človeštvo samouničilo ♪
  16.      sámouresničeváti se  -újem se nedov. (ȃ-á ȃ-ȗ) knjiž. uresničevati samega sebe, svoje ideje: s športno dejavnostjo se človek bolj skladno samouresničuje / narodno se samouresničevati ♪
  17.      samovšéčen  -čna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki je všeč samemu sebi: samovšečni umetniki; je samovšečen in trmast / samovšečen smehljaj; njegovo samovšečno pripovedovanje, vedenje samovšéčno prisl.: samovšečno se je ogledovala v ogledalu; samovšečno se zasmejati ♪
  18.      samovšéčnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost samovšečnega človeka: s kritiko je omajal njegovo samovšečnost; dekliška samovšečnost; samovšečnost filozofov / govoril je brez samovšečnosti; s samovšečnostjo se je pogledala v ogledalu samovšečno / v pesmih je nekaj samovšečnosti in ponosa ♪
  19.      sámozadovoljeváti se  -újem se nedov. (ȃ-á ȃ-ȗ) dražiti svoje spolne organe navadno za dosego orgazma: v mladosti se je samozadovoljeval / spolno se samozadovoljevati; pren. samozadovoljevati se s satiro sámozadovoljujóč se -a -e: samozadovoljujoči se mladi ljudje ∙ publ. bilo je v času samozadovoljujočih lokalnih skupnosti ki so same zadovoljevale svoje potrebe ♪
  20.      sánkati se  -am se nedov. (ȃ) voziti se s sankami: ves dan so se sankali sánkati gozd. spravljati, voziti s sanmi: sankati les sankajóč se -a -e: sankajoči se otroci ♪
  21.      sanseviêrija  -e ž (é) vrtn. sobna rastlina z mesnatimi, črtalastimi, pokončnimi listi, Sansevieria: goji sansevierije in klivije ♪
  22.      sávnati se  -am se nedov. (ȃ) žarg. izpostavljati telo izmeničnemu delovanju vročega suhega zraka, pare in mrzle vode: redno je telovadil in se savnal ♪
  23.      scimiti se  gl. izcimiti se ♪
  24.      scmériti se  -im se dov. (ẹ́ ẹ̑) slabš. razjokati se: za vsako malenkost se scmeri // poslabšati se, skisati se: vreme se je scmerilo ♪
  25.      scvŕkniti se  -em se dov. (ŕ ȓ) skrčiti se, zgrbančiti se zlasti zaradi ognja, vročine: pod prevročim likalnikom se blago scvrkne; zaradi suše se je listje scvrknilo; scvrkniti se v kepo scvŕknjen -a -o: scvrknjena vlakna ♪

   3.864 3.889 3.914 3.939 3.964 3.989 4.014 4.039 4.064 4.089  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA