Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (3.964-3.988)


  1.      rousseaujevski  -a -o [rusój-] prid. (ọ̑) tak kot pri Rousseauju: rousseaujevski vzgojni nazori; rousseaujevska sentimentalnost ♪
  2.      rousseaujevstvo  -a [rusój-] s (ọ̑) Rousseaujevi filozofski nazori o družbi in vzgoji ali na njih temelječa miselnost: vpliv rousseaujevstva na romantiko / moderno rousseaujevstvo ♪
  3.      rožíčiti se  -im se nedov. (í ȋ) agr., v zvezi s sliva dobivati dolge, ukrivljene sadeže: slive se rožičijo ♪
  4.      rudonôsen  -sna -o prid. (ó ō) knjiž. rudnat: rudonosne zemeljske plasti ♪
  5.      rúsec  -sca m (ȗ) knjiž. rdečelasec: bil je pegast rusec ♪
  6.      rúsel  -sla m (ū) nav. mn., gastr. marinirana surova majhna morska riba z veliko čebule: jesti rusle ♪
  7.      rúšen  -šna -o (ȗ) pridevnik od ruša: delati kompost iz rušnih plasti ♪
  8.      rúšenje  -a s (ū) glagolnik od rušiti: rušenje poškodovanih hiš, naselja; prepovedati rušenje stanovanjskih zgradb / rušenje notranjega ravnotežja / rušenje načel enotnosti ∙ publ. rušenje rekordov preseganje; publ. opozoriti na nevarnost rušenja zidu porušitve, zrušitve ♦ mont. odkopavati premog z rušenjem tako, da se z odstranitvijo podpor povzroči zrušitev, udrtje stropa v jami ♪
  9.      rúšev  -a -o prid. (ú) nanašajoč se na rušje: ruševe veje / rušev grm ♪
  10.      rúševčev  -a -o (ú) pridevnik od ruševec: klobuk z ruševčevimi krivci za trakom ♪
  11.      rúševec  -vca m (ú) večja gorska ptica temne barve z zakrivljenimi bleščečimi se peresi v repu: ruševec je grulil in skakal; ustreliti ruševca; krivci ruševca ♪
  12.      rúševina  -e ž (ú) star. ruša: kolesa so se pogrezala v mehko ruševino ♪
  13.      ruševína  -e ž (í) nav. mn. ostanki nasilno podrte stavbe, stavb: po potresu so odstranili ruševine; kup ruševin / umreti pod ruševinami / ruševine rimskega mesta razvaline; pren., ekspr. ruševine imperializma; ruševine življenja ∙ ekspr. dvigniti deželo iz ruševin odpraviti posledice opustošenja, razdejanja; ekspr. ob koncu vojne je bila država v ruševinah opustošena, razdejana ♪
  14.      ruševínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ruševino, razvalino: odkopavati ruševinske plasti / ruševinski psi psi, izučeni za reševanje izpod ruševin ♪
  15.      rúševje  -a s (ú) 1. grmičast bor, ki raste v višjih legah: pobočje je poraslo z ruševjem in macesni 2. drevje, grmovje ruševja: skriti se v ruševju / narezati ruševja vej ruševja ♪
  16.      rúševka 1 -e ž (ú) samica ruševca: ruševka z mladiči ♪
  17.      rúševka 2 -e ž (ú) vrtn. rušinka: dodati rastlini ruševko ♪
  18.      rúševnat  -a -o prid. (ú) redko rušnat: ruševnata tla ♪
  19.      sadonôsen  -sna -o prid. (ó ō) zastar. saden, sadjeroden: sadonosno drevje / sadonosni kraji ♪
  20.      samoglásen  -sna -o prid. (ȃ) lingv. samoglasniški: samoglasni r ♪
  21.      sámoizníčiti se  -im se dov. (ȃ-í ȃ-ȋ) knjiž. izničiti samega sebe: samoizničiti se mu je postal cilj ♪
  22.      samokrésen  -sna -o prid. (ẹ̑) knjiž. pištolen, revolverski: samokresna cev / samokresni naboji ♪
  23.      sámonôsen  -sna -o prid. (ȃ-ó ȃ-ō) v zvezah: arhit. samonosne stopnice stopnice, pritrjene, vpete samo na eni strani; avt. to vozilo ima samonosno karoserijo karoserijo s toliko okrepljenim dnom, da ne potrebuje šasije ♪
  24.      sámoobsében  tudi sámoobsêben -bna -o prid. (ȃ-ẹ̑; ȃ-ē) knjiž., redko očiten, nedvomen: samoobsebna resnica ♪
  25.      sámoobsêbiumévnost  -i ž (ȃ-é-ẹ́) knjiž. dejstvo, da je kaj sámo ob sebi umevno: zgodba ne razodeva več pravljične samoobsebiumevnosti ♪

   3.839 3.864 3.889 3.914 3.939 3.964 3.989 4.014 4.039 4.064  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA