Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (38.664-38.688)


  1.      sifónka  -e ž (ọ̑) pog. sifonska steklenica: natakar je prinesel sifonko ♪
  2.      sifonófora  -e ž (ọ̑) nav. mn., zool. morski ožigalkarji, ki jih sestavljajo različni polipi in meduze, Siphonophora ♪
  3.      sifónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na sifon: sifonska cevka / sifonska steklenica steklenica za sodavico s cevko v notranjosti in zunanjim dulcem ter ventilom / sifonska naprava ♪
  4.      síga  -e ž (í) min. prevleka, nastala s kristalizacijo raztopljenih rudnin: na stenah, stropu kraške jame se nabira siga / apnenčeva siga ♪
  5.      sígati  -am nedov. (ȋ ȋ) dihati s piskajočimi glasovi, zlasti zaradi zoženosti grla: bolnik je sigal in lovil sapo; nadušljivo sigati / brezoseb. v prsih mu siga ● ekspr. ni res, je sigal sigajoče govoril; ekspr. slamoreznica je sigala dajala siganju podobne glasove sigajóč -a -e: sigajoč šepetati; sigajoče dihanje; prisl.: sigajoče govoriti ♪
  6.      sígma  -e ž, tudi neskl. (ȋ) osemnajsta črka grške abecede: zaznamovati s sigmo [σ] ♪
  7.      sigmátski  -a -o prid. (ȃ) lingv. nanašajoč se na obliko z glasom s v obrazilu: sigmatski aorist ♪
  8.      signál  -a m (ȃ) 1. dogovorjeni znak za določeno dejanje, dejstvo: signal je bil žvižg; čakati na signal; signal za nevarnost, odhod / dimni, svetlobni, zvočni signal; signal SOS / dajati signal ♦ navt. signal za meglo; žel. odhodni signal // električni impulz, ki se prenaša z elektromagnetnim valovanjem in vsebuje kako sporočilo, ukaz: radar, radijska postaja oddaja, sprejema signale / šifrirani signali / signali iz vesolja 2. naprava, ki s takimi dejanji, znaki ureja promet: postavljati signal; signali na križišču, ob progi / signal se prižiga in ugaša; signal je odprt, zaprt / avtomobilski, svetlobni signali; cestni, železniški signali ♪
  9.      signálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na signal ali signaliziranje: signalni sistem / signalna svetilka; signalizirati s signalnimi zastavicami / signalne naprave ob železniški progi / signalni pravilnik ♦ navt. mednarodni signalni kodeks knjiga s šiframi za sporazumevanje z ladjami in pristanišči vseh držav; voj. signalna pištola pištola za izstreljevanje posebnih svetilnih nabojev za sporazumevanje, osvetljevanje, označevanje; žel. signalni loparček priprava, s katero prometnik da znak za odhod vlaka ♪
  10.      signalizácija  -e ž (á) 1. glagolnik od signalizirati: izuriti se v signalizaciji z zastavicami; naprave za signalizacijo 2. celota signalnih naprav: postaviti signalizacijo na križiščih; letališče je opremljeno z najmodernejšo signalizacijo za nočne pristanke letal / avtomatska, požarna, železniška signalizacija ♪
  11.      signalizacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na signalizacijo: signalizacijske naprave / uporabljati različne signalizacijske sisteme ♪
  12.      signalizátor  -ja m (ȃ) 1. signalna naprava: kadar kdo vstopi v hišo, se sproži signalizator 2. knjiž. kar kaže, sporoča kako dejstvo, potrebo: velika količina te snovi v krvi je signalizator, da je treba spremeniti prehrano 3. redko signalist: delo signalizatorja ♪
  13.      signalizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) dajati, oddajati signale: učiti se signalizirati; signalizirati z lučjo, zastavicami / signalizirati pozivni znak // s signali sporočati: signalizirati na pomoč; signaliziral je, da je vse v redu ● publ. napake je treba pravočasno signalizirati nadrejenemu sporočiti ♪
  14.      signálnovárnosten  -tna -o prid. (ȃ-á) nanašajoč se na varnost, zagotovljeno s signali, signalnimi napravami: signalnovarnostni predpisi / avtomatske signalnovarnostne naprave ♪
  15.      signatúra  -e ž (ȗ) 1. avtorjev, izdelovalčev podpis, znak na umetnini, izdelku: na tej sliki je signatura v desnem kotu spodaj; amfora s signaturo 2. biblio. oznaka knjižnične, arhivske enote, ki določa mesto, nahajališče te enote: vpisati signaturo; iskati knjigo s signaturo A II. 22 ◊ tisk. številka, navadno s skrajšanim naslovom knjige, na prvi strani vsake pole za točno sestavljanje pol ♪
  16.      signifikát  -a m (ȃ) filoz. pomen, vsebina znaka; označeno ♪
  17.      sigúren  -rna -o prid., sigúrnejši (ȗ) pog. 1. gotov, nedvomen: čaka jih siguren poraz; rešiti koga sigurne smrti // zanesljiv: ta letnica ni sigurna / imeti sigurno roko 2. prepričan, trden: bil je siguren, da se ne moti // samozavesten, odločen: imeti siguren nastop 3. varen: tu se ne počutim več sigurnega / sigurna skrivališča sigúrno prisl.: dela sigurno in hitro; počakaj me, sigurno pridem / v medmetni rabi boš prinesel? Sigurno ♪
  18.      sigúrnost  -i ž (ȗ) pog. 1. gotovost, nedvomnost: sigurnost smrti // zanesljivost: občudovati sigurnost kirurgovih rok / delati s sigurnostjo 2. prepričanost, trdnost: sigurnost, da so na pravi poti, je bila po tem dogodku še večja // samozavestnost, odločnost: občudovati sigurnost govornikovega nastopa 3. varnost: sigurnost skrivališča / pravna, socialna sigurnost ♪
  19.      síj  -a m (ȋ) 1. prostorsko omejeno razpršena svetloba: opazovati sij; medel, močen, slepeč sij; sij bliska, požara, sveče; sij zahajajočega sonca; sij na nebu, obzorju / ekspr. plameni so metali sij na njegov obraz; večerjati ob siju sveč / trajanje sončnega sija vidnega sijanja sonca; pren. ljudje so obdali njega in njegovo delo s sijem; sij dostojanstva ♦ geogr. južni, severni polarni sij svetlikanje razredčenega zraka v višjih plasteh ozračja v južnem, severnem polarnem področju zaradi električno nabitih delcev s sonca 2. ekspr. sijaj, lesk: pohištvo je izgubilo prvotni sij; svilnat sij tkanine ● svetniški sij svetleči se kolobar okrog glave upodobljenih svetnikov; ekspr. sij v njenih očeh ugaša njene oči ne izražajo več veselja, pričakovanja; ekspr. oči so se mu zableščale v čudnem siju čudno je pogledal ♪
  20.      sijájen  -jna -o prid., sijájnejši (ȃ) 1. ki ima sijaj: sijajen emajl, lak; sijajna površina pohištva; sijajen in moten 2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v zelo veliki meri: imeti sijajno frizuro, obleko; parada je bila sijajna / sijajna lega hiše / to so bili sijajni časi / dosegati sijajne uspehe velike, izredne; bil je sijajne volje zelo dobre // glede na določene zahteve zelo uspešen, učinkovit: sijajen načrt; to je sijajna misel 3. ekspr. ki ima veliko dobrih, pozitivnih lastnosti: sijajen človek, tovariš / biti v sijajni družbi // ki v veliki meri izpolnjuje dolžnosti ali delovne zahteve: sijajen delavec / pisatelj je sijajen stilist sijájno 1. prislov od sijajen: sijajno so se zabavali; sijajno okrašena dvorana 2. v povedni rabi izraža veliko navdušenje nad čim: sijajno bo, ko bomo spet skupaj / elipt. sijajno, da si prišel ♪
  21.      sijájnik  -a m (ȃ) min. rudnina svetle barve s kovinskim sijajem in nizko trdoto: sijajnik in kršec / svinčev sijajnik rudnina svinčev sulfid; galenit; srebrov sijajnik temno siva rudnina srebrov sulfid; argentit ♪
  22.      sijáti  síjem nedov., sijál (á ȋ) 1. oddajati svetlobo: sonce sije že milijone let // oddajati svetlobo in biti viden: oblaki so se razkadili in spet je sijalo sonce / na nebu sije luna; sijati so začele prve zvezde // oddajajoč svetlobo prihajati kam: sonce mi sije naravnost v oči; mesečina, žarek sije skozi okno 2. ekspr. odbijati svetlobo: zlatniki na mizi so sijali; okna so sijala v soncu / beli cveti so sijali med zelenjem 3. ekspr. z izrazom oči, s potezami na obrazu kazati močno čustveno vznemirjenost: fant je kar sijal: uspelo je; sijati od ponosa, sreče / oči so mu sijale / na vseh obrazih sije veselje se kaže, je vidno ● pesn. oči so ji sijale mile prošnje proseče je gledala; ekspr. zmeraj ti ne bo sijalo sonce zmeraj ne boš srečen; ekspr. sijala je v vsej svoji lepoti bila je zelo lepa; preg. za dežjem sonce sije težkim, hudim časom sledijo boljši sijóč -a -e: sijoči obrazi zbranih; toplo sijoče sonce ♪
  23.      síka  -e in -a m (ȋ) zool. manjši jelen s svetlimi lisami na hrbtu, ki živi na Daljnem vzhodu, Pseudaxis nippon: čreda sik ♪
  24.      síkati  -am stil. síčem nedov. (ȋ ȋ) 1. oglašati se z ostrim, s-ju podobnim glasom: gosak, kača sika / jezno sikati proti komu // dajati sikanju podobne glasove: vrteči se jermen je vedno glasneje sikal / na cesti so sikale granate, puške // sikajoč uhajati, leteti: iz kotla je sikala para / ekspr. krogle so jim sikale okoli ušes / plameni so sikali vedno višje 2. ekspr. govoriti z ostrim, rezkim glasom, navadno jezno: samo počakaj, da se spet srečava, je sikal; sikati kletvice skozi zobe; oficir je sikal povelja sikáje: bakle so sikaje ugašale sikajóč -a -e: sikajoč gad ♪
  25.      sikatív  -a m (ȋ) teh. snov, ki pospešuje sušenje oljnatih barv, sušilo: dodati firnežu sikativ; sikativi in razredčila ♪

   38.539 38.564 38.589 38.614 38.639 38.664 38.689 38.714 38.739 38.764  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA