Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (38.564-38.588)


  1.      scenográf  -a m (ȃ) kdor se (poklicno) ukvarja s scenografijo: bil je dober scenograf; kostumograf in scenograf / filmski, gledališki scenograf ♪
  2.      scenografíja  -e ž (ȋ) dejavnost, ki se ukvarja z likovno opremo prizorišča v gledališču ali filmu: posvetiti se scenografiji / oddelek za kostumografijo in scenografijo // likovna oprema prizorišča v gledališču ali filmu: scenografijo je pripravil znani slikar; scenografija te igre je realistična / gledališka scenografija / balet v scenografiji domačega scenografa ♪
  3.      scenográfka  -e ž (ȃ) ženska, ki se (poklicno) ukvarja s scenografijo: scenografka in kostumografka ♪
  4.      scenográfski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na scenografe ali scenografijo: scenografska in kostumografska oprema / scenografsko delo ♪
  5.      scénski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sceno: scenski in kostumski osnutki / scenski pripomočki; scenska oprema / scenski delavec / knjiž. scenski okvir drame scena ♦ gled. scenska glasba glasba, ki spremlja, dopolnjuje uprizoritev dramskega dela; lit. scenska pripoved pripoved, v kateri so osebe, čas in prostor opisani v majhnem, omejenem obsegu ♪
  6.      scepíti  in scépiti -im dov. (ȋ ẹ́) po dolgem razsekati, razklati: scepiti drva / scepiti drevo na tri dele razcepiti ♪
  7.      schêrzo  -a [skerco] m (ȇ) muz. instrumentalni stavek ali skladba v hitrem tempu in veselega značaja: Beethovnovi scherzi; simfonični scherzo ♪
  8.      science fiction  science fictiona [sájǝnsfíkšǝn] m, tudi neskl. (ȃ-ȋ) knjiž. literarna dela, ki temeljijo na predvidenih izsledkih znanosti; znanstvena fantastika: pisec science fictiona / science fiction v filmu; neskl. pril.: science fiction roman ♪
  9.      scientístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na scientizem: scientistične ideje, težnje / scientistično in objektivistično pojmovanje družbe scientístično prisl.: scientistično usmerjen filozof ♪
  10.      scientízem  -zma m (ȋ) filoz. nauk, da se do globljega spoznanja pride samo z razumom, znanstvenimi metodami: pozitivizem in scientizem ♪
  11.      Scíla  -e ž (ȋ) knjiž., ekspr., v zvezi Scila in Karibda nevarnost: še zmerom nismo mimo vseh Scil in Karibd ∙ knjiž. priti med Scilo in Karibdo v položaj, ko se vsaj eni izmed dveh pretečih nevarnosti ne da izogniti ♪
  12.      scindáps  in scindápsus -a m (ȃ) vrtn. sobna rastlina z vzpenjajočim se steblom in bleščečimi se, srčastimi listi, Scindapsus ♪
  13.      scintilácija  -e ž (á) fiz. blisk, ki ga v kristalu povzroči ionizirajoči delec: na zaslonu se je pokazala scintilacija ♪
  14.      scvréti  scvrèm dov., scvŕl (ẹ́ ȅ) stopiti maščobo: scvreti mast, zaseko; ocvirke je ponovno scvrla, da se ne bi pokvarili // ocvreti: scvreti jajca; scvri mu kaj, saj veš, da je lačen scvréti se zaradi velike vročine se poškodovati, uničiti: plastična posoda se je scvrla scvŕt -a -o: scvrta slanina ♪
  15.      sčakováti  -újem nedov. (á ȗ) redko čakati, pričakovati: vsak dan so ga sčakovali / lovci so sčakovali ruševca; ljudje so se sčakovali na križpotju ♪
  16.      sčásom  in s čásom prisl. (á) sčasoma: sčasom se boš privadil ♪
  17.      sčásoma  prisl. (ā) izraža, da se kaj zgodi po določenem času: sčasoma smo postali prijatelji; nekaj denarja si je sčasoma prihranil / sčasoma se vse izve // polagoma, počasi: zanimanje za to je začelo sčasoma upadati / zastar. ustnica mu je sčasoma debelela ♪
  18.      sčečkáti  -ám [čǝč] dov. (á ȃ) slabš. nerazločno, grdo napisati: sčečkati nalogo; tako je sčečkal, da še sam ne zna prebrati / v naglici je sčečkal govor sestavil, napisal sčečkán -a -o: okorno sčečkan oglas ♪
  19.      sčêliti  -im in sčelíti sčélim dov. (é; ȋ ẹ́) gladko prisekati ali prirezati: sčeliti snope ♪
  20.      sčiníti  -ím in sčíniti -im dov. (ȋ í; í ȋ) nar. očistiti omlačeno žito: do večera so vse sčinili / sčiniti žito ♪
  21.      sčísta  prisl. (ȋ) nar. vzhodno popolnoma, čisto: sčista se je spremenil / sčista pomesti do čistega ♪
  22.      sčrvíčiti  -im dov. (í ȋ) brezoseb., pog. povzročiti sunkovite bolečine, navadno v trebuhu: tako ga je sčrvičilo, da je omedlel ● ekspr. črvi so sčrvičili jabolka razjedli ♪
  23.      sfantazírati  -am tudi izfantazírati -am dov. (ȋ) ekspr. izmisliti si: težko je ugotoviti, kaj je v njegovi pripovedi res in kaj je sfantaziral; vse to si je sfantazirala ♪
  24.      sfašírati  -am dov. (ȋ) pog. na drobno zmleti ali sesekljati: sfaširati meso ● nizko če ne boš tiho, te bom sfaširal udaril, pretepel ♪
  25.      sfêra  -e ž (ȇ) 1. knjiž., navadno v zvezi z nebesen umišljena krogla, na kateri so nebesna telesa; nebesna krogla, nebo: neskončnost nebesne sfere; točka na nebesni sferi / planetne sfere / ekspr. harmonija nebesnih sfer // krogla sploh: narisati sfero; površina sfere 2. publ., navadno v zvezi interesna sfera ozemlje, nad katerim ima, uveljavlja določena država gospodarski in politični vpliv: razdeliti svet na interesne sfere; boj velesil za interesne sfere; meje vplivnih sfer / ozemlje spada v njihovo interesno sfero; pren. dekle ni več v njegovi interesni sferi 3. publ. področje: gospodarska sfera; sfera materialne proizvodnje / v intelektualni sferi veliko pomeni; uveljaviti se v kulturni, raziskovalni sferi / z oslabljenim pomenom ti problemi spadajo v sfero pedagogike v pedagogiko 4. knjiž. svet, plast: junak romana se povzpne v sfero visokega meščanstva / človekova čustvena, miselna sfera; prodirati v globine podzavestnih sfer ♪

   38.439 38.464 38.489 38.514 38.539 38.564 38.589 38.614 38.639 38.664  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA