Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (38.539-38.563)



  1.      saturnálije  -lij ž mn.) 1. pri starih Rimljanih slavje v čast boga Saturna: praznovati saturnalije 2. knjiž. razbrzdano veseljačenje: zabava se je spremenila v saturnalije
  2.      savána  -e ž () travnat svet z redkim drevjem v tropskih krajih: po savanah so se pasle črede bizonov / afriške savane
  3.      savínjčan  -a m () pog. vlak ali avtobus, ki vozi v Savinjsko dolino: pripeljala se je s savinjčanom
  4.      savínjski  -a -o prid. () nanašajoč se na Savinjo: savinjski breg / savinjski splavarji / savinjski hmelj hmelj, ki raste v Savinjski dolini / Savinjska dolina ♦ gastr. savinjski želodec želodec z nadevom iz svinjskega mesa, slanine in začimb
  5.      sávna  -e ž () izpostavljanje telesa izmeničnemu delovanju vročega suhega zraka, pare in mrzle vode: po savni se dobro počuti / finska savna // prostor za savno: hotel ima plavalni bazen in savno; vroče je kot v savni
  6.      sávski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na Savo: savski breg, most; savski prod / savska dolina
  7.      scágati  -am dov. (á) nižje pog. obupati: zato še ni treba scagati scágan -a -o: bil je ves scagan
  8.      scálen  -lna -o prid. () zastar. sečen1: scalni mehur
  9.      scalína  -e ž (í) zastar. seč: oster duh po scalini
  10.      scálnica  -e [n tudi ln] ž () vulg. seč: smrdeti, zaudarjati po scalnici
  11.      scanína  -e ž (í) zastar. seč: zaudarjati po scanini
  12.      scánje  -a s (ā) glagolnik od scati: iskal je prostor za scanje / duh po scanju seču
  13.      scáti  ščíjem tudi ščím nedov., ščíj ščíjte tudi ščì ščíte; scál (á í, í) vulg. izpraznjevati sečni mehur: živina je nekaj bolna in kar naprej ščije / scati v posteljo nehotno, bolezensko izpraznjevati mehur v spanju / krvavo scati // opravljati malo potrebo: scal je kar na rože; zjutraj gre najprej scat ● vulg. pri tem boš tako garal, da boš kri scal zelo; vulg. ni mogoče scati proti vetru ni mogoče delati, ravnati drugače kot večina, vodilni ljudje
  14.      scedíti  -ím dov., scêdi in scédi; scédil ( í) 1. s cejenjem spraviti kam: scediti kavo v lonček 2. nar. precediti: scediti mleko scedíti se 1. s cejenjem priti kam, pojaviti se kje: v škaf se je scedilo precej vode / ekspr. pod čevlji se mu je scedila cela mlaka 2. počasi odteči: voda se je scedila s strehe scejèn -êna -o: scejeno mleko; prim. izcediti
  15.      scefráti  -ám [cef in cǝf] dov.) raztrgati na koščke, nitke: scefrati papir; obleka se je že scefrala; scefrati si rob krila / ekspr. scefral bi ga na drobne koščke, tako je jezen scefrán -a -o: scefrani rokavi; scefrana knjiga, suknja
  16.      scéjati  -am nedov. (ẹ́) 1. s cejenjem spravljati kam: scejati ostanke pijače v vedro 2. nar. precejati: scejati mleko scéjati se 1. s cejenjem prihajati kam, pojavljati se kje: voda se sceja v korito; okoli čevljev so se scejale mlake stopljenega snega 2. počasi odtekati: vode se scejajo s hribov / sneg se sceja s strehe; prim. izcejati
  17.      scéla  prisl. (ẹ̑) 1. izraža, da je kaj iz enega kosa, dela: kip je scela; scela narejena obleka; drži se leseno, kakor da je scela; pren. igralec je bil ves scela in zagnan ∙ redko gaziti sneg scela v celo // izraža, da se kaj zgodi brez premikanja, upogibanja: scela je zasukal vrat / ženska se je scela obrnila k njemu 2. redko popolnoma, v celoti: nebo se je scela pooblačilo / kuhinjska vrata so scela odprta; neskl. pril.: ekspr. to so ljudje scela ali scela ljudje moralno neoporečni, dosledni
  18.      scelíti  in scéliti -im, in scéliti -im tudi izcelíti in izcéliti -im, in izcéliti -im dov. ( ẹ́; ẹ́ ẹ̄) nav. 3. os. narediti kaj celo, navadno rane: mazilo mu je scelilo rano; rana se še ni scelila
  19.      scéloma  prisl. (ẹ̑) knjiž. scela: obleka je ukrojena sceloma / sceloma se je obrnil k njemu
  20.      scéna  -e ž (ẹ̑) 1. likovna oprema prizorišča v gledališču ali filmu: pripraviti sceno; ekspresionistična, realistična scena; scena prvega dejanja; osnutki za sceno / kostumi in scena / filmska, gledališka scena // knjiž. prizorišče, oder v gledališču: scena je bila med vso igro ista; osvetliti sceno; aplavz na odprti sceni med dejanjem 2. prizor: scena iz vsakdanjega življenja / nezanimive in razvlečene scene v romanu / scene niso dobro odigrali; ljubezenska scena v filmu 3. publ., navadno s prilastkom področje udejstvovanja in uveljavljanja: razmere na mednarodni politični sceni 4. ekspr. izražanje čustev, razpoloženja silovito, brez pridržkov: med njima je prihajalo do scen; pogovoru je sledila scena z očitki in prošnjami / žena mu dela scene javno kaže nejevoljo nanj, se netaktno vedegled. markirati sceno delati prizorišče s pomožnimi elementi; masovna scena v kateri nastopa množica ljudi
  21.      scenárij  -a m (á) dramsko besedilo z opisi dogajanja in dialogi za snemanje dramskih del in oddaj na filmski, magnetoskopski trak: napisati, popraviti scenarij; scenarij po znanem romanu / filmski scenarij
  22.      scenárijski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na scenarij: nedognanost scenarijske zamisli / režijski in scenarijski postopki
  23.      scenaríst  -a m () kdor (na)piše scenarij: scenarist, režiser in snemalec
  24.      scenarístka  -e ž () ženska, ki (na)piše scenarij: scenaristka je scenarij večkrat predelala
  25.      sceneríja  -e ž () celota likovnih elementov v gledališkem, filmskem delu: narediti scenerijo; oder s spreminjajočo se scenerijo / principi moderne scenerije; pren. bleščeča scenerija neonskih napisov

   38.414 38.439 38.464 38.489 38.514 38.539 38.564 38.589 38.614 38.639  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA