Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (3.839-3.863)


  1.      razsèg  -éga m (ȅ ẹ́) knjiž. razsežnost, velikost: ta dolina ima manjši razseg; razseg nahajališč premoga / razseg jezikovnih pojavov ♪
  2.      razsejánost  -i ž (á) lastnost, značilnost razsejanega: razsejanost rastlin / knjiž. razsejanost industrijskih središč ♪
  3.      razsejáti  -séjem dov., razséj in razsèj; razsejál (á ẹ̑) povzročiti, da pride seme na večjo površino, na več mest: veter je razsejal plevel po vsej njivi; mak se je razsejal med žito; ta rastlina se razseje sama od sebe ∙ ekspr. razsejati novico po vasi razširiti razsejáti se knjiž. razširiti se: izrojene celice so se razsejale po vsem telesu; rak se je razsejal že v druge organe razseján -a -o: v žitu je razsejan mak; po hribovju razsejane kmetije; hiše so razsejane daleč naokrog ♪
  4.      razsèk  -éka m (ȅ ẹ́) glagolnik od razsekati: razsek zaklane živali ♪
  5.      razsékati  -am dov. (ẹ́ ẹ̑) s sekanjem narediti kose, dele: razsekati poleno, veje; razsekati žico z dletom / razsekati zaklano žival / razsekati na drobne kosce ∙ ekspr. z bičem mu je razsekal obraz naredil, povzročil več ran razsékan -a -o: razsekane veje; pokrajina je razsekana s strmimi pobočji ∙ ekspr. govoril je v razsekanih stavkih v stavkih z ostrimi premori ♪
  6.      razsekávanje  -a s (ȃ) glagolnik od razsekavati: razsekavanje polen / razsekavanje na ražnju pečene živali ♪
  7.      razsekávati  -am nedov. (ȃ) s sekanjem delati kose, dele: veje je razsekaval na kratka polena / razsekavati meso ♪
  8.      razsekljáti  -ám dov. (á ȃ) 1. s sekljanjem narediti kose, dele: razsekljati meso 2. s sekljanjem poškodovati: razsekljati mizo / ekspr. toča je razsekljala koruzo razseklján -a -o: razsekljano meso; na majhne parcele razsekljano posestvo ♪
  9.      razsekováti  -újem nedov. (á ȗ) s sekanjem delati kose, dele: razsekovati veje / razsekovati meso ♪
  10.      razselítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od razseliti: razselitev slovenskih družin ♪
  11.      razselíti  -sélim dov. (ȋ ẹ́) z izseljevanjem, preseljevanjem narediti, da kdo ne živi več skupaj z drugimi: prebivalce tega kraja so razselili / jetnike so razselili po celicah razselíti se odseliti se v več krajev: vaščani so se po potresu razselili razséljen -a -o: razseljeni ljudje slovenskega rodu; del prebivalstva je bil razseljen ♪
  12.      razséljenec  -nca m (ẹ́) vsak od razseljenih ljudi: roman opisuje življenje slovenskih razseljencev ♪
  13.      razseljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od razseljevati: razseljevanje prebivalstva; razseljevanje med okupacijo ♪
  14.      razseljeváti  -újem nedov. (á ȗ) z izseljevanjem, preseljevanjem delati, da kdo ne živi več skupaj z drugimi: okupatorji so razseljevali domače prebivalstvo razseljeváti se odseljevati se v več krajev: prebivalci hribovskih vasi so se razseljevali v industrijska središča ♪
  15.      razsésti  -sédem dov., stil. razsèl razséla; nam. razsést in razsèst (ẹ́ ẹ̑) 1. narediti, da kdo ne sedi več skupaj s kom: učiteljica učence večkrat razsede 2. star. razjahati: jezdec je razsedel in se pretegnil razsésti se zastar. razpasti, razkrojiti se: skalovje po pobočju se je počasi razsedlo razséden -a -o: razpokane in razsedene skale ♪
  16.      razsèv  -éva m (ȅ ẹ́) med. razširitev, razširjenje: preprečevati razsev bacilov ♪
  17.      razsévati 1 -am nedov. (ẹ́) knjiž. razširjati, raznašati: ptice razsevajo seme nekaterih rastlin / razsevati vznemirljiva gesla ♪
  18.      razsévati 2 -am nedov. (ẹ́) knjiž. razsvetljevati: svetilnik razseva noč ♪
  19.      razsévek  -vka m (ẹ̑) med. skupek rakastih celic ali bakterij, ki se razširi iz prvotnega žarišča na drugo mesto v telesu, kjer začne enako bolezen: obsevati razsevke; razsevki v pljučih ♪
  20.      razséžen  -žna -o prid., razséžnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki zavzema razmeroma veliko površino, velik prostor: razsežni gozdovi; stavba ni visoka, je pa razsežna; park zavzema razsežno ozemlje / razsežne opekline / razsežen prostor velik 2. ki zavzema razmeroma veliko področje a) glede na delovanje, učinek: razsežna eksplozija b) glede na problematiko, vsebino: razsežna dejavnost društva; to vprašanje je zelo razsežno / razsežna zgodba ♪
  21.      razséžje  -a s (ẹ̑) knjiž. kar je razsežno, veliko: pred njim se prikaže široko razsežje barak, streh / miselna razsežja ♪
  22.      razséžnost  -i ž (ẹ́) 1. lastnost, značilnost razsežnega: razsežnost gozdov / razsežnost romana 2. vsaka od smeri, v katerih telo zavzema prostor: ploskev ima dve razsežnosti; globinska razsežnost; ploskovna, prostorska razsežnost / časovna razsežnost; ustvariti tretjo razsežnost na sliki globino, plastičnost // količina določenih enot, ki jih ima telo v vsaki od teh smeri: izmeriti, ugotoviti razsežnosti plavalnega bazena; ta zaboj ima enake razsežnosti kot oni; ekspr. prostor orjaških razsežnosti 3. publ., s prilastkom kar je določeno z dejstvi, odnosi tega, kar izraža prilastek: analizirati družbene razsežnosti romana; dati, imeti določene razsežnosti; razmišljati o duhovnih razsežnostih življenja; politična razsežnost problema / gibanje je dobilo zavidljive razsežnosti se je zelo razširilo ♪
  23.      razslovíti se  -ím se dov., razslóvil se (ȋ í) knjiž. posloviti se: odšel je, ne da bi se razslovil z nami / za vselej sta se morala razsloviti ♪
  24.      razsmejáti se  -sméjem se tudi -ím se dov., razsméj se in razsmèj se razsméjte se; razsmejál se (á ẹ́) začeti se zelo smejati: ob tem prizoru so se vsi razsmejali / ekspr. razsmejati se do solz razsmejáti knjiž. povzročiti, da se kdo zelo smeje: klovn je razsmejal gledalce razsmeján -a -o: razsmejan otrok; razsmejane oči ♪
  25.      razsolzíti se  -ím se [u̯z] dov., razsólzil se (ȋ í) knjiž. postati (zelo) solzen: ob njegovem pripovedovanju se vsi razsolzijo / razsolziti se nad kom razjokati se ♪

   3.714 3.739 3.764 3.789 3.814 3.839 3.864 3.889 3.914 3.939  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA