Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (38.264-38.288)



  1.      sámoobrámba  -e ž (-) obramba samega sebe: to je bila bolj otrokova samoobramba kot pa hudobija; nagon samoobrambe; pravica do samoobrambe / samoobramba telesa proti bolezni / streljal je v samoobrambi; žival ugrizne v samoobrambi
  2.      sámoobrámben  -bna -o prid. (-) nanašajoč se na samoobrambo: samoobrambno sredstvo / samoobrambni nagon / samoobrambne pravice
  3.      sámoobsôdba  -e ž (-ō) knjiž. obsodba samega sebe: poslušala je njegovo samoobsodbo; samoobtožba in samoobsodba
  4.      sámoobtôžba  -e ž (-ō) obtožba samega sebe: poslušal je njeno mučno samoobtožbo / pisateljeve javne samoobtožbe ♦ jur. kriva samoobtožba
  5.      sámoobtoževánje  -a s (-) obtoževanje samega sebe: poslušal je njeno samoobtoževanje, da je kriva sinovega trpljenja; nagnjenost k samoobtoževanju; samoobtoževanje in opravičevanje
  6.      sámoobvládanje  -a s (-ā) obvladanje samega sebe: občudoval je njeno samoobvladanje; čut za mero in samoobvladanje
  7.      sámoobvladovánje  -a s (-) obvladovanje samega sebe: njegova mirnost je dokazovala veliko moč samoobvladovanja; samoobvladovanje in odpoved
  8.      sámoocenjevánje  -a s (-) knjiž. ocenjevanje samega sebe: samoocenjevanje in samokontrola
  9.      sámoočíščenje  -a s (-) knjiž. očiščenje samega sebe: hrepeneti po samoočiščenju / moralno samoočiščenje
  10.      sámoočiščevánje  -a s (-) knjiž. očiščevanje samega sebe: to je bila doba njegovega samoočiščevanja
  11.      sámoočítanje  -a s (-) knjiž. očitanje samemu sebi: občutek krivde, obžalovanje in samoočitanje / obtoževal se je v mučnem samoočitanju
  12.      sámoočítek  -tka m (-) knjiž. očitek samemu sebi: občutek krivde in samoočitki; ekspr. oglašali so se grenki samoočitki / neutemeljen je samoočitek, da smo narod omahljivcev
  13.      sámoodgovórnost  -i ž (-ọ́) knjiž. odgovornost pred samim seboj: pri delu je potreben čut samoodgovornosti; samodisciplina in samoodgovornost / samoodgovornost ljudstva
  14.      sámoodpóved  -i ž (-ọ̑) odpoved samemu sebi, svojim koristim: to zahteva od človeka samoodpoved / požrtvovalnost in samoodpoved borcev samoodpovedovanje; samoodpoved in samopremagovanje
  15.      sámoodpovedovánje  -a s (-) odpovedovanje samemu sebi, svojim koristim: za otroke skrbi z izredno požrtvovalnostjo in samoodpovedovanjem; samoodpovedovanje borcev; samoodpovedovanje in samopremagovanje
  16.      sámoodrékanje  -a s (-ẹ̑) odrekanje samemu sebi, svojim koristim: zanjo so bila to leta neprestanega samoodrekanja / gospodarske težave so premagovali z večjimi delovnimi napori in samoodrekanjem / potrebne so bile žrtve in samoodrekanja
  17.      sámoodtujênost  in sámoodtújenost -i ž (-é; -) knjiž. odtujenost samemu sebi, svojemu bistvu: občutek samoodtujenosti; to je bilo vzrok za samoodtujenost / samoodtujenost človeka v takratni družbi
  18.      sámoodtujevánje  -a s (-) knjiž. odtujevanje samemu sebi, svojemu bistvu: proces samoodtujevanja; odtujevanje in samoodtujevanje
  19.      sámoodtujítev  -tve ž (-) knjiž. odtujitev samemu sebi, svojemu bistvu: odtujitev in samoodtujitev / tega je kriva človekova samoodtujitev ♦ filoz. samoodtujitev ideje po Heglu proces, v katerem se absolutna ideja odtuji sama sebi
  20.      sámoohranítev  -tve ž (-) ohranitev samega sebe: lov in nabiranje plodov sta bili zanje glavni obliki samoohranitve / nagon po samoohranitvi / samoohranitev narodov / knjiž. ustanovitev Slovenske matice je bila dejanje samoobrambe in duhovne samoohranitve
  21.      sámoohranítven  -a -o prid. (-) nanašajoč se na samoohranitev: samoohranitvena previdnost / streljanje je v njih zdramilo samoohranitveni nagon
  22.      sámoomáma  -e ž (-) knjiž. omamljenje samega sebe: to je človek, ki mu ni potrebna samoomama in olepšavanje resnice
  23.      sámoomejevánje  -a s (-) knjiž. omejevanje samega sebe, svojih želj: discipliniranost, samoomejevanje in odrekanje nebistvenim stvarem / samoomejevanje delovne organizacije pri osebnih dohodkih
  24.      sámoomejítev  -tve ž (-) knjiž. omejitev samega sebe, svojih želj: samoodpoved in samoomejitev / truditi se za blagostanje na osnovi zaupanja in samoomejitve državljanov
  25.      sámooplóden  -dna -o prid. (-ọ̄) agr. ki se oplodi sam: samooplodna rastlina, sadna vrsta

   38.139 38.164 38.189 38.214 38.239 38.264 38.289 38.314 38.339 38.364  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA