Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Se (376-400) 
- semiológ -a m (ọ̑) strokovnjak za semiologijo: študije semiologov ♪
- semiologíja -e ž (ȋ) veda o znakih: razprave s področja semiologije / semiologija filma ♦ med. nauk o bolezenskih znamenjih ♪
- semiótičen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na semiotiko: semiotična analiza / semiotična estetika ♪
- semiótika -e ž (ọ́) veda o znakih: semiotika in teorija informacije ♦ med. nauk o bolezenskih znamenjih ♪
- sémiš -a m (ẹ̑) usnj. mehko usnje s krajšimi vlakni iz telečjih kož, kosmateno na mesni strani: torbica iz semiša; neskl. pril.: semiš čevlji ♪
- semít -a m (ȋ) pripadnik prednjeazijske jezikovne skupine: hamiti in semiti ♪
- semitológ -a m (ọ̑) strokovnjak za semitske jezike in kulturo ♪
- semítski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na semite: semitska ljudstva ♦ lingv. semitski jeziki ♪
- sèmkaj [sǝm in sem] prisl. (ǝ̏; ȅ) star. sem, semle: prinesi pijačo semkaj; vsi so prišli semkaj / od reke semkaj je pihal lahen veter / od svoje ženitve semkaj še ni bil tako vesel ♪
- sèmle [sǝm in sem] prisl. (ǝ̏; ȅ) ekspr. sem: semle rad prihaja / sedite semle v naslanjač; poglej semle gor ♪
- semléti -méljem [sǝm in sem] dov., semêlji semeljíte (ẹ́) nar. zmleti: semleti žito; na drobno semleti ♪
- semnjár -ja [sǝm] m (á) star. sejmar: krčme so bile polne semnjarjev in popotnikov ♪
- sèmpatjà in sèm pa tjà [sǝm in sem] prisl. (ǝ̏-ȁ; ȅ-ȁ) semintja: razburjen je hodil sempatja / sempatja je rastlo kako drevo / sempatja išče tolažbo v pijači; sempatja se je plaho nasmehnila; prim. sem ♪
- sempervívum -a m (ȋ) bot. rastlina z mesnatimi listi in navadno rožnatimi ali rumenkasto belimi cveti; netresk: slamnato streho je prekril sempervivum ♪
- sèmtertjà in sèm ter tjà [sǝm in sem] prisl. (ǝ̏-ȁ; ȅ-ȁ) semintja: hoditi, tavati semtertja; ladjo je premetavalo semtertja / pot je bila semtertja blatna / semtertja je povedal kako besedo; ta mir se je semtertja skalil; prim. sem ♪
- sèn snà m, mn. tudi snóvi (ǝ̏ ȁ) knjiž. 1. spanje, spanec: sen ga je okrepil; prebuditi se iz globokega sna; ekspr. pogrezniti se, potoniti v sen zaspati; rahel, trden sen; sen brez sanj; noči brez sna / govoriti v snu 2. mn. kar se kot podobe, predstave pojavlja v spanju, zlasti manj trdnem; sanje: imeti lepe sne; spanje brez snov / verjeti v sne 3. kar si kdo predstavlja, želi in navadno ni osnovano na resničnosti; sanja: njegov sen se ni uresničil; varljiv sen / uresničiti svoj življenjski sen; stoletni sen naroda ● knjiž. sen mu lega na oči postaja zaspan; vznes.
spati večni sen biti mrtev ♪
- séna -e ž (ẹ̑) farm. posušeni listi ali stroki kasije, ki se uporabljajo kot odvajalno sredstvo: zdravnik mu je predpisal seno; neskl. pril.: sena čaj ♪
- senár 1 -ja m (á) nar. severozahodno kdor kosi, suši seno v planinah in ga spravlja v dolino: senarji so s sanmi vlačili seno v dolino ♪
- senár 2 -ja m (ȃ) lit. šesterostopni jambski verz z odmorom navadno po petem zlogu: pesem v senarju ♪
- senát -a m (ȃ) 1. jur. skupina sodnikov ali sodnikov in sodnikov porotnikov, ki odloča o zadevi, o kateri teče postopek: odločitev senata; predsednik senata / poravnalni senat / sodni senat 2. v nekaterih državah zgornji dom parlamenta: izvoliti člane senata; zasedanje senata 3. zgod., pri starih Rimljanih državni zbor: senat je zavrnil konzulov predlog / iti v senat / rimski senat ♪
- senáten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na senat: senatni predsednik; senatna komisija / senatna zbornica / senatno poslopje ♪
- senátor -ja m (ȃ) 1. v nekaterih državah član zgornjega doma parlamenta: postati senator 2. pri starih Rimljanih član državnega zbora ♪
- senátorka -e ž (ȃ) ženska oblika od senator: kandidirala je za senatorko ♪
- senátorski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na senatorje: senatorska čast, dolžnost / senatorsko mesto ♪
- senátski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na senat: senatski sklep / senatske volitve ♪
251 276 301 326 351 376 401 426 451 476 
