Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (37.414-37.438)


  1.      resonátor  -ja m (ȃ) fiz. naprava, v kateri se vzdržuje nihanje z lastno frekvenco: analizirati zvok z resonatorji / votlinski resonator za zvok ali elektromagnetno valovanje v obliki votline ♪
  2.      résoplavútarica  -e ž (ẹ̑-ȗ) nav. mn., pal. izumrle morske ribe s plavutmi z močno koščeno zasnovo, iz katere so se razvile okončine kopenskih vretenčarjev ♪
  3.      resór  -ja in -a m (ọ̑) 1. v nekaterih državah delovno področje ministra: stranke so si razdelile resorje v vladi; prevzeti resor za pravosodje / ministrski resor; minister brez resorja minister brez listnice 2. delovno področje, navadno v javni upravi: organizirati delo uprave po resorjih; gospodarski resor / voditi, upravljati finančni resor odsek, oddelek ∙ njegov resor so zlasti socialna vprašanja ukvarja se zlasti s socialnimi vprašanji; pog. ta dela ne spadajo v moj resor v mojo pristojnost ♪
  4.      resóren  -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na resor: resorni minister / resorna sestava republiškega izvršnega sveta ♪
  5.      resorpcíjski  tudi resórpcijski -a -o prid. (ȋ; ọ́) nanašajoč se na resorpcijo: resorpcijska zmožnost / resorpcijska površina ♪
  6.      resórski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na resor: resorska sestava vlade / resorska organiziranost uprave ♪
  7.      respirácija  -e ž (á) knjiž. dihanje: pospešena, upočasnjena respiracija ♪
  8.      respirátor  -ja m (ȃ) priprava, ki varuje dihalne organe pred trdnimi snovmi in tekočinami, razpršenimi v zraku: nadeti, sneti si respirator; uporabljati respirator pri varjenju ♦ med. naprava za ritmično prezračevanje pljuč bolniku, ki ne more dihati ♪
  9.      respondènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) knjiž. izpraševanec, anketiranec: anketirali so več sto respondentov; odgovori respondentov ♪
  10.      responzórij  -a m (ọ́) muz. koralni spev, ki ga izmenoma pojeta solist in zbor: responzorij in antifona ◊ rel. besedilo, ki se moli ali poje pri bogoslužju po berilu ♪
  11.      restavrácija 1 -e ž (á) gostinski obrat, v katerem se pripravlja in servira hrana: restavracija je zaprta; iti v restavracijo na kosilo; dobiti delo v restavraciji / hotelska, kolodvorska restavracija; mlečna restavracija v kateri se streže zlasti z mlečnimi jedmi in nealkoholnimi pijačami; ribja restavracija v kateri se streže zlasti z ribjimi jedmi; samopostrežna restavracija // prostor tega obrata: sestala sta se v restavraciji ♪
  12.      restavracíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na restavracijo, obnovo: konzervatorska in restavracijska dela / restavracijski režimi; restavracijske težnje / restavracijska doba ♪
  13.      restavracíjski  in restavrácijski -a -o prid. (ȋ; á) nanašajoč se na restavracijo, gostinski obrat: restavracijski prostori; restavracijski vrt / restavracijski gostje ♪
  14.      restavratêr  -ja m (ȇ) v nekaterih deželah lastnik restavracije, gostinskega obrata: poročila se je z bogatim restavraterjem ♪
  15.      restavrátorski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na restavratorje ali restavriranje: restavratorska dela so že končana / restavratorska delavnica / buržoazne restavratorske težnje ♪
  16.      restavrátorstvo  -a s (ȃ) dejavnost restavratorjev: posvetil se je restavratorstvu; šola za restavratorstvo ♪
  17.      restavrírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. narediti, da kaj poškodovanega ali s predelovanjem spremenjenega spet dobi prvotno obliko, obnoviti: restavrirati kip, sliko; restavrirati cerkveno pročelje / restavrirati stari del mesta 2. knjiž. narediti, povzročiti, da se kaj znova pojavi, začne; obnoviti: restavrirati stare družbene odnose / restavrirati republiko ● knjiž. počitek in dobra hrana sta ga restavrirala ozdravila, okrepila restavríran -a -o: restavriran oltar; restavrirana oblast ♪
  18.      restitucíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na restitucijo: restitucijske zahteve / restitucijski rok ♪
  19.      restituírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. vrniti, povrniti: restituirati premoženje, odneseno med vojno / restituirati spomeniku njegovo prejšnjo podobo / v svojem delu je restituiral prvotno idejo humanizma obnovil, obudil ♪
  20.      restorán  -a m (ȃ) knjiž. restavracija, gostinski obrat: kosil je v dragem restoranu / sedeti v restoranu ♪
  21.      rešílec  -lca [tudi u̯c] m (ȋ) pog. rešilni avtomobil: odpeljati bolnika z rešilcem; voznik rešilca / poklicali so rešilca ● star. zahvalil se je svojemu rešilcu rešitelju ♪
  22.      rešílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na rešitev: rešilni izhod; skok iz goreče hiše je bil za otroka rešilen / obšla ga je rešilna misel / rešilni avtomobil avtomobil za prevoz ponesrečenca, bolnika; rešilni jopič jopič iz nepremočljive tkanine, z vložki iz plute, ki drži človeka nad vodo ● knjiž. pričakoval je rešilno besedo odrešilno; ekspr. ta ponudba je zanj rešilna bilka izhod iz težav, rešitev ◊ navt. rešilni obroč, pas priprava za reševanje v morju, reki; sam.: pog. odpeljali so ga z rešilnim z rešilnim avtomobilom ♪
  23.      rešítelj  -a m (ȋ) kdor koga reši: ponesrečenec se je zahvalil rešiteljem / interniranci so čakali na rešitelje / ekspr. rešitelj domovine ♪
  24.      rešíteljica  -e ž (ȋ) ženska oblika od rešitelj: zahvalil se je svoji rešiteljici / ekspr. smrt rešiteljica ♪
  25.      rešítev  -tve ž (ȋ) 1. glagolnik od rešiti: čakati na rešitev / rešitev iz ječe je nemogoča / rešitev iz zadrege / rešitev pohištva iz goreče hiše / politična rešitev spora med državama / rešitev prošnje 2. kar (lahko) reši kak problem, vprašanje: odkloniti neustrezno rešitev; predlagati več rešitev / razpravljali so o idejnih rešitvah projekta; predstaviti več oblikovnih rešitev spomenika; uveljavljati nove tehnične rešitve // kar reši kako uganko, nalogo, zlasti beseda, število: povedati rešitev; vpisati rešitve v križanko; uganka ima več rešitev / rešitve pošljite na uredništvo časopisa; žrebati rešitve 3. navadno v povedni rabi kar (lahko) koga reši: edino beg je rešitev; skok v morje je rešitev / rešitev je, da se učiš tuje jezike / ekspr. lasten avtomobil je rešitev ◊ mat. celoštevilska, enolična rešitev; rešitev enačbe število, ki zadošča enačbi; šah. rešitev problema po številu vnaprej določene poteze, s katerimi se pri določeni umetno narejeni poziciji doseže mat ♪

   37.289 37.314 37.339 37.364 37.389 37.414 37.439 37.464 37.489 37.514  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA