Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (3.689-3.713)



  1.      pšeníčnica  -e ž () 1. redko pšenična slama: pospraviti pšeničnico 2. agr. hruška rumene barve in sladkega okusa, ki zori ob žetvi pšenice: pšeničnice so že zrele
  2.      pšeníčnik  -a m () star. pšenični kruh: jesti pšeničnik; kos pšeničnika ◊ bot. poletni jurček
  3.      pšeničnolás  in pšeničnolàs -ása -o prid. (; á) ki ima pšenične lase: pšeničnolasa deklica
  4.      pšêno  -a s (é) oluščena prosena zrna: prebirati pšeno za klobase; kuhano pšeno / proseno pšeno // oluščena zrna nekaterih žit sploh: ajdovo pšeno; ječmenovo pšeno ješprenjmeteor. babje pšeno zrnate snežne padavine
  5.      pújsek  -ska m () 1. prašičji mladič: svinja in pujski ♦ vet. sesni pujsek 2. ljubk. prašič: zrediti debelega pujska / mamica, glej pujska 3. ekspr. umazan človek, zlasti otrok: sosedov fant je pujsek / kot nagovor umij se, pujsek
  6.      pustóšenje  -a s (ọ̄) glagolnik od pustošiti: pustošenje dežele
  7.      šelj  -šlja m (ú) nar. šop: pušelj sena / pušelj ključev / svatje s pušlji na suknjičih šopki
  8.      šeljc  -a [šǝl] m () pog. šopek: narediti pušeljc; pušeljc rdečih nageljnov; dekle je lepo kot pušeljc ♦ tur. ribniški pušeljc šop suhorobarskih izdelkov kot spominek
  9.      šeljček  -čka [šǝl] m () pog. šopek, navadno manjši: dala mu je pušeljček
  10.      pútršek  -ška m () manjšalnica od putrh: natočiti iz putrška
  11.      rádiokatnik  -a m (ā-ẹ̑) radiokasetofon: poslušati glasbo z radiokasetnika
  12.      rádiokasetofón  -a m (ā-ọ̑) radijski sprejemnik s pripravo za zapisovanje in predvajanje zvoka z (magnetofonskimi) kasetami: vključiti radiokasetofon; prenosni radiokasetofon
  13.      radobeden  -dna -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko zgovoren: biti radobeseden; radobesedna ženica
  14.      rájnšek  -ška m () star. goldinar: za delo na njivi je dobil nekaj rajnškov
  15.      ramšéla  -e ž (ẹ̑) bot. grmičasta rastlina z usnjatimi zimzelenimi listi in rumenimi ali rdečimi cveti; žanjevec: ramšela cvete / nabirati ramšelo
  16.      rámšelj  -šlja m (á) nar. žanjevec: na travniku je zadišal ramšelj; regrat, kislica in ramšelj
  17.      sel  -sla -o tudi rástel -tla -o [ǝ] prid. (ā á) navadno s prislovnim določilom ki je rastel, kot izraža določilo: plast enakomerno raslega lesa; njeni zobje so redki in slabo rasli / atletsko rasel mornar raščen; prim. rasti
  18.      sen  -sna -o prid. () nanašajoč se na raso: ugotavljati rasni izvor; rasna čistost; rasne značilnosti / rasni tipi; rasne skupine / rasni nemiri; rasna diskriminacija; bati se rasnega preganjanja; rasno razlikovanje ♦ polit., soc. rasna teorija na biologizmu temelječa teorija, po kateri so značilnosti, lastnosti in pravice ljudi določene z njihovo raso rásno prisl.: rasno mešano prebivalstvo
  19.      rašeljíka  -e ž (í) agr. grm ali drevo z belimi cveti v grozdih in črnimi plodovi: cepiti češnjo, višnjo na rašeljiko; prim. rešeljika
  20.      šev  -a -o prid. (á) redko raševinast: nositi raševo obleko
  21.      ševen  -vna -o prid. (á) redko raševinast: nosil je cokle in raševne hlače
  22.      raševína  inševina -e ž (í; á) 1. grobo domače sukno: tkati raševino; obleka iz raševine / biti oblečen v sivo raševino / jetniška raševina 2. etn. jed iz kaše in moke, znana na Gorenjskem: jesti, zabeliti raševino
  23.      raševínast  inševinast -a -o prid. (í; á) ki je iz raševine: raševinasta obleka, srajca ● ekspr. govoril je trd, kmečko raševinast jezik grob, nekultiviran
  24.      ševnat  -a -o prid. (á) raševinast: doma so moški nosili raševnate hlače
  25.      ševnik  -a m (á) star. obleka iz raševine: menihi v dolgih raševnikih

   3.564 3.589 3.614 3.639 3.664 3.689 3.714 3.739 3.764 3.789  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA