Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Se (35.539-35.563)
- pršíčavost tudi pršičávost -i ž (í; á) agr., vet. bolezen, ki jo povzročajo pršice: pri čebelah se je pojavila pršičavost; pršičavost vinske trte ♪
- pršílen -lna -o prid. (ȋ) namenjen za pršenje, razprševanje: pršilna cev; pršilne naprave ♪
- pršílo -a s (í) 1. sredstvo, ki pri uporabi prši, se razpršuje: izdelovati pršila; uporaba pršil v kmetijstvu 2. kemično sredstvo, shranjeno v manjši posodi pod tlakom, ki se pri uporabi razpršuje: pazite, da pršilo ne pride v oči; pršilo proti komarjem; olja, emulzije, pršila in druga zaščitna sredstva za sončenje / lak v obliki pršila // posoda s takim kemičnim sredstvom: pršilo je prazno ♪
- pršíti -ím nedov. (ȋ í) 1. brezoseb. padati iz oblakov v obliki drobnih, navadno gostih vodnih kapelj: začelo je pršiti; spet prši / iz megle prši / v osebni rabi dež je pršil ves dan 2. leteti v obliki drobnih kapelj, delcev: curki vodometa so pršili v zrak / iskre pršijo na vse strani 3. ekspr. povzročati, da se kaj spreminja v drobne leteče kaplje, delce: veter je pršil valove / burja prši sneg 4. s pršenjem močiti, vlažiti: pršiti rastline z vodo ● ekspr. škrjanček veselo prši drobi; ekspr. voda pada v tolmun in se prši v milijone kapljic se razpršuje ♪
- pršív -a -o prid. (ȋ í) ki se ob vetru, premiku razprši po zraku: smučar je zapeljal v pršiv sneg ♪
- pršívec -vca m (ȋ) redko pršič: zapadlo je trideset centimetrov pršivca ♪
- pršút -a m (ȗ) svinjsko stegno, presušeno na zraku: obesiti pršut na tram / sendvič s pršutom ♦ gastr. kraški pršut ♪
- pršútar -ja m (ȗ) agr. prašič mesnate pasme, ki se goji za pršut: bekoni in pršutarji ♪
- pršutárna -e ž (ȃ) obrat za sušenje, izdelovanje pršuta: obnoviti pršutarno ♪
- pŕt -a m (ȓ r̄) tekstilni izdelek za prekrivanje mize: pogrniti mizo z belim, čistim prtom; damasten, polivinilast prt; prt in prtički / namizni prt; pren., pesn. zima razgrinja svoj beli prt // navadno s prilastkom temu podoben izdelek za različne namene: prt za valjanje testa / mrtvaški prt prt, tkanina, s katero se pokrije ali v katero se zavije mrlič; reševalni prt cevasta ali žlebasta priprava iz močnega platna za reševanje ljudi iz višjih nadstropij ● star. srajca iz prta platna; nar. prekmursko prt za posteljo rjuha; star. brisala si je roke v prt v predpasnik ◊ rel. oltarni prt ♪
- prtén -a -o prid. (ẹ̑) star. platnen: prtene hlače; prtena rjuha ● star. prteni modrijan lažimodrijan; nar. gorenjsko prtene klobase jetrne klobase ♪
- prtíček -čka m (ȋ) manjši okrasni izdelek iz blaga, sukanca zlasti za na pohištvo: vesti prtiček; kvačkani prtički / namizni prtički // manjši tekstilni ali papirnati izdelek zlasti za brisanje ust, rok pri jedi: razgrniti, zložiti prtiček; obrisati si roke v prtiček / brisati kozarce s prtičkom / pristopil je natakar s prtičkom čez roko ♦ rel. mašni prtiček s katerim se pri maši obriše kelih ♪
- pŕtiti -im nedov. (ŕ r̄) 1. star. nalagati na hrbet: vojaki prtijo nahrbtnike 2. ekspr. delati, da je kdo dolžen opravljati kaj: prtiti komu delo, dolžnosti / prtiti komu nove davke 3. ekspr. pripisovati, prisojati: prtiti komu najslabše lastnosti ● zastar. prtil se je s seštevanjem trudil, mučil ♪
- prtljága -e ž (ȃ) kovčki, torbe z osebnimi stvarmi za potovanje: nesti, odložiti prtljago; zložiti prtljago v prtljažnik; prevoz prtljage; prostor, shramba za prtljago / osebna, ročna prtljaga / pripravljati prtljago dajati, zlagati osebne stvari za potovanje v kovčke, torbe ♪
- prtljážen -žna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prtljago: prtljažni prostor v avtomobilu / prtljažni listek; prtljažni voziček ♪
- prtljážnik -a m (ȃ) prostor za prtljago v avtomobilu, avtobusu: odpreti prtljažnik; vzeti kovček iz prtljažnika / prtljažnik avtomobila // priprava za prtljago na vozilu: namestiti prtljažnik na streho avtomobila; prtljažnik za moped / komaj je zložil prtljago na prtljažnik, se je vlak premaknil ♪
- prúčica -e ž (ú) pručka: sesti na pručico ♪
- prúčka -e ž (ú) majhna nizka klop: sesti, stopiti na pručko; držati noge na pručki ♪
- prúka -e ž (ú) 1. nar. (cerkvena) klop: sedela je v pruki pred stranskim oltarjem 2. zastar. brod: prevažati ljudi s pruko ♪
- prúkica -e ž (ú) pog. pručka: sesti, stopiti na prukico ♪
- prunéla -e ž (ẹ̑) nav. mn., agr. olupljena, posušena in sploščena sliva brez koščice: izdelovati, pripravljati prunele ♪
- prúski -a -o prid. (ȗ) 1. nanašajoč se na Pruse ali Prusijo: pruski militarizem; pruska miselnost / ekspr. pruski junker / ekspr. pruska disciplina zelo stroga disciplina 2. nestrok., v zvezi pruska kislina zelo strupena kislina, z vonjem po grenkih mandeljnih, strok. cianovodikova kislina ♪
- prúsovstvo -a s (ȗ) državna in politična pripadnost k Prusiji: poudarjal je svoje prusovstvo // miselnost, lastnosti Prusov: širjenje, vpliv prusovstva ♪
- prvák -a m (á) 1. posameznik ali moštvo, ki na višjem ali končnem, odločilnem tekmovanju doseže prvo mesto: postati prvak; kolesarski, smučarski, šahovski prvak; prvak v boksu, hokeju, plavanju; publ.: osvojiti naslov prvaka; branilec naslova prvaka / državni, olimpijski, republiški, svetovni prvak ♦ šport. absolutni prvak ne glede na kategorijo 2. nav. ekspr., navadno z rodilnikom kdor se posebno odlikuje v čem: prvak sodobne glasbe, proze / prvak znanja / prvak gledališča, opere 3. nav. mn. vodilni, najvplivnejši politiki na Kranjskem v drugi polovici 19. stoletja: vpliv prvakov; zborovanje prvakov / narodni prvaki // v nekaterih državah ugleden, vpliven član organizacije, stranke: policija je aretirala več sindikalnih prvakov; prvak konservativne, liberalne stranke 4. nav. mn., zool.
najbolj razviti sesalci; primati: značilnosti prvakov ♪
- prvakováti -újem nedov. (á ȗ) star. biti prvi, vodilni: prvakovati med vrstniki / prvakovati v duševnem pogledu ♪
35.414 35.439 35.464 35.489 35.514 35.539 35.564 35.589 35.614 35.639