Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Se (35.314-35.338)
- propagírati -am nedov. (ȋ) 1. načrtno razširjati, pojasnjevati politične, nazorske ideje z namenom, da se uresničijo: propagirati marksistične, revolucionarne ideje / propagirati za osvobodilno fronto agitirati / propagirati moderne načine kmetovanja 2. nav. slabš. namerno prikrivati, potvarjati kaj z namenom, da se politično, ideološko vpliva: sovražniki spet propagirajo 3. javno opozarjati na kaj, navadno z navajanjem dobrih lastnosti, z namenom pridobiti kupce, obiskovalce: propagirati nove izdelke; v časopisih propagirajo potovanja po Evropi propagíran -a -o: propagirani izdelek; zavračati propagirane ideje ♪
- propálost -i ž (á) nav. ekspr. značilnost moralno propadlega človeka: zaveda se svoje propalosti / upirati se krivici in propalosti / moralna propalost ♪
- propán -a m (ȃ) plin, ki se uporablja za kuhanje in ogrevanje: kuhati na propan; ogrevati s propanom / jeklenka za butan-propan ♦ kem. nasičen ogljikovodik, katerega molekula vsebuje tri atome ogljika; neskl. pril.: propan plin ♪
- propásti -pádem dov., stil. propàl propála (á ā) 1. zaradi določenih neugodnih razmer izgubiti za obstajanje nujno potrebne lastnosti: če se hiša ne popravlja, propade / bojijo se, da bo ta živalska vrsta propadla izumrla / marsikatera civilizacija je že propadla 2. zaradi določenih neugodnih razmer izgubiti za opravljanje svoje dejavnosti nujno potrebne lastnosti, sposobnosti in zato prenehati obstajati: banka, tovarna je propadla / obrtnik je začel piti in kmalu je propadel / fašistična država je propadla 3. izgubiti za dobro, uspešno opravljanje določene dejavnosti potrebne lastnosti, sposobnosti: čeprav je živel daleč od središča, kot slikar ni propadel / ekspr. propasti v poklicu ne uspeti 4. izgubiti določene dobre, zaželene lastnosti sploh: odkar se druži z njimi, je popolnoma propadel / duševno, moralno propasti 5. zaradi določenega dejstva izgubiti vrednost, veljavnost: boni so propadli; ves denar, ki smo ga vložili v modernizacijo podjetja, nam je propadel; vstopnica za gledališče mu je propadla 6. ne doseči cilja, ne uspeti: vsi poskusi, da bi jih pomirili, so propadli / ekspr.: propasti na volitvah ne zmagati, ne biti izvoljen; s svojim predlogom je propadel njegovega predloga niso sprejeli 7. ekspr. izgubiti možnost uresničiti se: zaradi pomanjkanja denarja je načrt propadel; zadnji up za rešitev je propadel propádel -dla -o: propadli kmet; propadla vstopnica; (moralno) propadla ženska propàl -ála -o ki izgubi dobre, zaželene lastnosti, zlasti moralne: propal človek ♪
- propedévtika -e ž (ẹ́) knjiž. uvod v študij kake znanosti, vede: njemu propedevtika ni potrebna, ker osnove te znanosti že pozna // nekdaj učni predmet v srednji šoli, ki obsega uvod v zgodovino filozofije, psihologije in logike: učiti propedevtiko / filozofska propedevtika ♪
- propéler -ja m (ẹ̑) strojn. naprava z najmanj dvema listoma, ki spreminjata silo vrtenja v vlečno, potisno silo; vijak: propeler se je zavrtel; propeler ventilatorja; obrati propelerja / ladijski, letalski propeler; zračni propeler ♪
- propélerski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na propeler: propelerski listi / propelerski pogon letala / propelersko letalo ♪
- proporcionálen -lna -o prid. (ȃ) sorazmeren, skladen: deli fasade so proporcionalni; proporcionalna razdelitev ◊ ekon. proporcionalno obdavčenje obdavčenje za isti znesek, isti odstotek; polit. proporcionalni volilni sistem sistem, v katerem vsaka stranka, skupina dobi številu glasov sorazmerno število mandatov proporcionálno prisl.: proporcionalno razdeljeno delo ♪
- propovedováti -újem nedov. (á ȗ) 1. zastar. pridigati: Trubar je propovedoval v slovenskem jeziku 2. preh., knjiž. zavzemati se za kako idejo, nazor; oznanjati, razširjati: propovedovati humanizem, moralo / propovedovati gesla demokracije in svobode ♪
- propúst -a m (ȗ) grad. prepust: cestni propust se je zamašil / propust v jezu hidrocentrale ● pisar. zaradi takega propusta bi lahko prišlo do požara zaradi take napake, malomarnosti ♪
- proračúnski in próračunski -a -o prid. (ȗ; ọ̑) nanašajoč se na proračun: proračunska razprava; proračunska sredstva ◊ ekon. proračunski presežek; proračunski prispevek nekdaj dajatev proračuna za splošne družbene potrebe; fin. proračunski dohodki sredstva, ki jih prejemajo organi družbenopolitičnih skupnosti za svojo dejavnost; proračunsko leto koledarsko leto, za katero je narejen proračun ♪
- proróčba -e ž (ọ̑) zastar. prerokba: proročba se je izpolnila ♪
- prorokováti -újem nedov. in dov. (á ȗ) zastar. prerokovati: vse se je uresničilo, kar so prorokovali / prorokovati iz kart vedeževati ♪
- proscénij -a m (ẹ́) gled. del odra pred (glavno) zaveso: prvi prizor se igra na prosceniju; rob proscenija / režiser je pomaknil prizorišče v proscenij ♪
- proscénijski -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na proscenij: proscenijske luči / proscenijska loža ♪
- prosílec -lca [u̯c tudi lc] m (ȋ) kdor prosi: prosilcu ni mogel odreči / za delo se je prijavilo veliko prosilcev; odobriti kredit vsem prosilcem ♪
- prosílen -lna -o prid. (ȋ) knjiž. s katerim se prosi: prosilno pismo ♦ rel. prosilna molitev ♪
- prosínec -nca m (ȋ) star. januar: snežiti je začelo šele sredi prosinca / (meseca) prosinca so navadno klali ♪
- prosíšče -a s (í) njiva, na kateri je raslo proso: preorati prosišče; po prosišču se je razrasel visok plevel ♪
- prosíti prósim nedov., próšen (ȋ ọ́) 1. izražati komu željo a) da kaj da, naredi: prositi koga za časopis, denar, voz; lepo prositi; pismeno prositi; kot boga te prosim / bolnik prosi malo vode / prositi za delo, nasvet, pomoč; soseda prosi, da bi prišel kdo pomagat / ekspr.: na kolenih te prosim; pri najinem prijateljstvu te prosim: ne hodi tja; prositi s solzami v očeh / na stara leta je prosil od hiše do hiše / kot vljudnostna fraza: prosim za besedo; vljudno prosim za odgovor; smem prositi za ples b) da kdo postane deležen česa: prositi koga ljubezni, za ljubezen; mati ga je prosila odpuščanja za sina / v osmrtnicah prosimo tihega sožalja; kot vljudnostna fraza prosimo za razumevanje 2. v medmetni rabi izraža vljudnost pri nagovoru: a) prosim,
odprite okno; prosim, oprostite, kje pa stanuje NN / elipt., pog.: prosim dve kavi; vozne listke, prosim; žarg., trg. prosim, že dobite / kot vljudnostni odgovor pri zahvali hvala. »Prosim.«; kot vprašanje po nerazumljeni trditvi: prosim? Nisem dobro razumel; kako, prosim b) prosim, tukaj imate; mi posodiš pero? Prosim; »Ančka!« »Prosim.«; smem vstopiti? Prosim, kar naprej 3. ekspr., v prislovni rabi poudarja povedano: prosim, ali se tako dela; imajo stanovanje, hišo in, prosim (vas) lepo, celo jahto ● ekspr. prositi za roko sosedove hčere zasnubiti jo; pog. ne daj se toliko prositi daj, naredi, kar se te prosi, brez pregovarjanja, moledovanja; pes zna prositi se zna postaviti v položaj, da ima prednji nogi dvignjeni; star. tako je trpel, da si je sam smrti prosil zelo, neznosno je trpel; preg. dokler prosi, zlata
usta nosi prosèč -éča -e: njegov pogled je bil proseč; proseče besede; prisl.: proseče gledati, reči ♪
- prosjáčenje -a s (ā) glagolnik od prosjačiti: preživljal se je s prosjačenjem / vsa prosjačenja za gradnjo nove stavbe so bila brezuspešna ♪
- prosjáčiti -im nedov. (á ȃ) 1. prositi za denar, hrano: prosjačiti od hiše do hiše; prosjačiti na ulici 2. ekspr. ponižno prositi: ni hotel prosjačiti za službo / prosjačiti za ljubezen ♪
- proskribírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. javno obsoditi, preganjati: proskribirati politične nasprotnike proskribíran -a -o: proskribirana oseba, sekta ♪
- proskripcíjski tudi proskrípcijski -a -o prid. (ȋ; í) nanašajoč se na proskripcijo: proskripcijski ukrepi / proskripcijska lista lista proskribiranih oseb ♪
- prosláva -e ž (ȃ) slavnostna prireditev, navadno v čast kake obletnice, praznika: udeležiti se proslave; prirediti proslavo; imeti na proslavi slavnostni govor; proslava ob tridesetletnici osvoboditve; odbor za proslavo ♪
35.189 35.214 35.239 35.264 35.289 35.314 35.339 35.364 35.389 35.414