Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (35.064-35.088)


  1.      privékati  tudi privekáti -am, tudi privékati -am dov. (ẹ́ á ẹ́; ẹ̄) nar. prijokati: otrok je privekal domov ∙ ekspr. bila je slabotna, odkar je privékala na svet se je rodila ♪
  2.      privésiti  -im dov., privéšen (ẹ́ ẹ̑) dodatno, zraven obesiti: na steno je privesil še eno sliko privésiti se ekspr., v zvezi z na biti pogostoma v družbi koga proti njegovi volji: fant se je privesil nanj ♪
  3.      privesláti  -ám dov. (á ȃ) z veslanjem priti: priveslal je do obale / ekspr. po jezeru privesla labod priplava // ekspr. priti sploh: izza ovinka privesla njihova soseda / mesec je priveslal na nebo počasi premikajoč se je pojavil na njem ● ekspr. v službi je visoko priveslal se je povzpel ♪
  4.      privêsti  -vêdem dov., privêdel in privédel privêdla, stil. privèl privêla (é) 1. kot spremljevalec, vodnik narediti, da kdo kam pride: domov je privedel svoja nova prijatelja; sina je privedel s seboj // narediti, povzročiti, da pride kdo pod nadzorstvom na določeno mesto: privesti morilca na postajo milice; kar z dela so jih privedli tja / s silo privesti ♦ jur. privesti obtoženca // nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo kam pride sploh: radovednost ga je privedla k njim 2. narediti, povzročiti, da kdo pride v stanje, kot ga določa samostalnik: s svojim ravnanjem ga je privedel do obupa, v obup / do tega dejanja jih ni privedlo usmiljenje niso ga storili iz usmiljenja // narediti, povzročiti nastop stanja, kot ga določa samostalnik: slabo gospodarjenje je privedlo do krize / publ. ti dogodki so privedli do zaostritve položaja so povzročili zaostritev položaja // narediti, da kaj doseže določeno stopnjo: tako sklepanje je privedlo do absurda, protislovja; privesti dejanje do največje napetosti ● ekspr. pot nas je privedla do razvalin po poti smo prišli; kaj te je privedlo k meni zakaj, s kakšnim namenom si prišel; naključje mu ga je privedlo na pot nenačrtno, nehote sta se srečala; ko je privedel ženo v hišo, se je vse spremenilo ko se je poročil (na dom); tako razmišljanje ni privedlo nikamor ni bilo uspešno; knjiž. predaleč bi nas privedlo, če bi obravnavali vse podrobnosti preveč časa, prostora bi porabili ♪
  5.      privézati  in privezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́) 1. z vrvjo, trakom, verigo pritrditi: privezati eno letev na drugo; trdno privezati; privezati in pribiti / privezati talce k drevesom / privezati trto h kolu // z namestitvijo vrvi, verige narediti, da se kaj ne more oddaljiti z določenega prostora: privezati čoln; privezati psa; privezati živino k jaslim // z vezanjem namestiti, pritrditi na kaj: privezati trakove na palico; privezati vrv na drevo / privezati otroku slinček / privezati zastavo na drog; privezati si dereze, predpasnik 2. alp. namestiti, dati vrv okrog telesa zaradi varnosti, pomoči pri plezanju; navezati: privezati planince; iz previdnosti so se alpinisti privezali 3. ekspr., v zvezi z na narediti, povzročiti, da je kdo odvisen od koga, povezan s kom: s tem ga je hotela privezati nase; privezati otroke na grunt ● ekspr. bolezen ga je privezala na posteljo povzročila, da je moral ležati; šalj. privezati si dušo utešiti si žejo, glad ◊ agr. privezati tele ne oddati ga v zakol; biblio. privezati z novo vezavo priključiti k čemu privézan -a -o: privezan pes; ti ljudje so privezani na zemljo ♪
  6.      privezováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. z vrvjo, trakom, verigo pritrjevati: privezovati počezne drogove na pokončne / privezovati trte h kolom // z nameščanjem vrvi, verige delati, da se kaj ne more oddaljiti z določenega prostora: privezovati čolne k obali; privezovati živino k jaslim // z vezanjem nameščati, pritrjevati na kaj: privezovati trakove, vrvi / privezovati obeske; hitela si je privezovati predpasnik 2. alp. nameščati, dajati vrv okrog telesa zaradi varnosti, pomoči pri plezanju; navezovati: na nevarnih krajih so planince privezovali ● ekspr. znala ga je privezovati nase navezovati ♪
  7.      privíd  -a m (ȋ) 1. vidna zaznava brez stvarne podlage: prividi ga mučijo; imeti privide; prividi vročičnega bolnika; privid cvetočega polja; prividi in prisluhi / privid je izginil / predramiti koga iz privida ♦ psiht. vidna zaznava, ki nastane zaradi možganskih ali duševnih motenj 2. izmišljena, fantazijska podoba česa: ali je tako dekle resničnost ali privid; vse je žrtvoval le za privid; slikar je ustvaril kompozicijo iz sanjskih prividov; pren. privid prihodnosti, sreče ● knjiž. o življenju si ni delala nobenih prividov ni si ga predstavljala boljšega, lepšega, kot je; ekspr. jaz ne vidim nič, menda imaš privide izraža podkrepitev trditve ♪
  8.      privíden  -dna -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na privid: prividna prevara / lep, prividen svet izmišljen, namišljen 2. knjiž. navidezen, dozdeven: to je le prividna aktivnost; prividna resnica; doseči prividno soglasnost; prividno gibanje sonca okoli zemlje ♪
  9.      privídnost  -i ž (ȋ) 1. značilnost prividnega: prividnost prizora 2. knjiž. navideznost, dozdevnost: praznost in prividnost vsega prizadevanja; prividnost uspeha ♪
  10.      privíhati  -am dov. (í) nekoliko zavihati: privihati ovratnik plašča; privihati pločevino; čevlji so se mu spredaj privihali / privihal je ustnico in ga porogljivo pogledal / privihati rokave zavihati privíhan -a -o: privihan nos; privihan rob; privihane trepalnice ♪
  11.      privíjati  -am nedov. (í) 1. z vrtenjem v določeno smer a) nameščati: privijati pokrovčke na steklenice; privijati vijake in zabijati žeblje / privijati oblogo na zid z vijakom, vijaki pritrjevati b) delati, da kaj močneje pritiska kaj, je trdno nameščeno: privijati matice, ki so popustile // z vrtenjem dajati del priprave v tak položaj, da kaj nima več (popolnoma) proste poti: privijati in odvijati pipo 2. objemajoč delati, da je kdo tesno ob čem: mati je privijala otroka na prsi; otrok se je privijal k materi / privijal jo je k sebi 3. ekspr., navadno v zvezi s cena zviševati, dvigati: privijati cene 4. ekspr. siliti, pregovarjati koga: privijali so ga, dokler jim ni vsega povedal privijajóč -a -e: jokala je, privijajoč otroka k sebi ♪
  12.      privijúgati  -am dov. (ū) nav. ekspr. vijugajoč se priti: privijugati na smučeh; vrsta plesalcev se je privijugala iz dvorane ♪
  13.      privilégij  -a m (ẹ́) nav. mn. posebna pravica, ugodnost, ki omogoča določenemu družbenemu sloju, skupini ljudi ali posamezniku poseben, boljši položaj: dati, izgubiti privilegij; uživati privilegije; boriti se za privilegije / diplomatski, politični privilegiji // zlasti v razredni družbi taka pravica, ugodnost: članstvo v klubu je privilegij; podeliti privilegij; privilegij otrok bogatašev pri šolanju / plemiški, stanovski privilegij ♦ zgod. listina, s katero se daje, potrjuje taka pravica; mestni privilegiji // nav. ekspr. posebna pravica, ugodnost sploh: v službi ni imel, ni maral privilegijev ♪
  14.      privilegíranec  -nca m (ȋ) nav. ekspr. kdor je privilegiran: zanje je bil privilegiranec; omogočiti delo vsakomur, ne le privilegirancem ∙ knjiž. s tem so se ukvarjali le redki privilegiranci izbranci ♪
  15.      privilegírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. zlasti v razredni družbi s posebnimi pravicami, ugodnostmi omogočati določenemu družbenemu sloju, skupini ljudi ali posamezniku poseben, boljši položaj: privilegirati plemstvo in duhovščino 2. nav. ekspr. dajati komu posebne pravice, ugodnosti sploh: materi je očitala, da privilegira sinove / privilegirati jezik prestolnice privilegíran -a -o: privilegirani člani skupnosti; v takem sistemu nihče ne more biti privilegiran ♪
  16.      privíti  -víjem dov. (í) 1. z vrtenjem v določeno smer a) namestiti: priviti pokrovček na kozarec; priviti vijake, žarnico; priviti s ključem / na leseno steno je privil kljuke za obešanje plaščev z vijakom, vijaki pritrdil b) narediti, da kaj močneje pritiska kaj, je trdno nameščeno: matico je treba še priviti; priviti vreteno pri stiskalnici; močneje priviti; odviti in priviti // z vrtenjem dati del priprave v tak položaj, da kaj nima več (popolnoma) proste poti: privil je pipo, da je voda prenehala teči 2. objemajoč narediti, da je kdo tesno ob čem: mati je privila otroka na prsi; otrok se je privil k materi / privil jo je k sebi 3. ekspr., navadno v zvezi s cena zvišati, dvigniti: trgovci so privili cene / priviti davke 4. ekspr. prisiliti, pregovoriti koga: privili so ga, da je spregovoril ● oče je sina trdo privil prijel; priviti petrolejko narediti, da manj ali bolj sveti; publ. priviti davčni vijak povečati davke; poostriti izterjevanje davkov privíti se ekspr. vijugajoč se priti: po ulici se je privil sprevod / iz dimnika se je privil dim privít -a -o: privita žarnica; vijaki so dobro priviti ♪
  17.      privláčen  -čna -o prid., privláčnejši (á ā) 1. ki vzbuja pri kom željo, da se z njim zbliža, vzpostavi stike: mlad, privlačen fant; ni lepa, ampak zelo privlačna; erotično, spolno privlačno dekle // ki vzbuja pozitiven čustveni odnos: malo privlačna opravila; vojaška služba zanj ni privlačna 2. ki vzbuja zanimanje: privlačna knjiga; roman s privlačno vsebino; barvne ilustracije delajo revijo privlačnejšo tudi za širši krog bralcev / publ. privlačne cene ugodne, primerne / tekma je bila zelo privlačna zanimiva 3. ki ugaja, je všeč: privlačen smehljaj; ima sive, privlačne oči / privlačna pokrajina / njena privlačna preprostost ga je presenečala // ekspr. lepo oblikovan: tovarna je poskrbela tudi za privlačno embalažo; privlačno pohištvo ◊ fiz. privlačna sila sila, ki skuša manjšati razdaljo med dvema telesoma privláčno prisl.: privlačno delovati na koga; privlačno se oblačiti; privlačno napisan roman ♪
  18.      privlačevánje  -a s (ȃ) glagolnik od privlačevati: medsebojno privlačevanje oseb / privlačevanje električnih delcev ♪
  19.      privlačeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. vzbujati pri kom željo, da se z njim zbliža, vzpostavi stike: šele zdaj je spoznal, kako zelo ga dekle privlačuje / k nam ga je privlačeval moj oče k nam je prihajal zaradi očeta // vzbujati pri kom pozitiven, naklonjen odnos: gledališče ga je že v mladosti privlačevalo; življenje v mestu ga ni nikoli privlačevalo 2. vzbujati pri kom zanimanje: pogovori o književnosti ga privlačujejo 3. fiz. delovati na drugo telo s privlačno silo: magnet privlačuje železo; telesa se medsebojno privlačujejo in odbijajo ● to privlačuje strelo v to pogostoma udari strela; ekspr. gore so ga vedno privlačevale rad je zahajal tja; nasprotja se privlačujejo privlačujóč -a -e: privlačujoč pogled ♪
  20.      privláčiti  -im, tudi privlačíti in privláčiti -im nedov. (á ā; ȋ á) 1. vzbujati pri kom željo, da se z njim zbliža, vzpostavi stike: dekle ga nenavadno privlači // vzbujati pri kom pozitiven, naklonjen odnos: glasba ga že od nekdaj privlači; privlači jih starogrška umetnost 2. vzbujati pri kom zanimanje: ta vprašanja že dolgo privlačijo strokovnjake / njegove pesmi privlačijo bralca z izredno izpovedno močjo / privlačiti pozornost vzbujati 3. fiz. delovati na drugo telo s privlačno silo: magnet privlači rudnino; raznoimenski električni naboji se privlačijo ● ekspr. ta gozdiček ga je vedno privlačil rad je zahajal tja; ekspr. njena obleka je privlačila vse poglede vsi so jo gledali ♪
  21.      privláčnost  -i ž (á) 1. lastnost, značilnost privlačnega: vse je očarala s svojo privlačnostjo; osebna, spolna privlačnost / privlačnost njegovih besed je vplivala na odločitev // s prilastkom kar privlači, vzbuja zanimanje: turistične privlačnosti; jezero je največja privlačnost kraja; slika je glavna privlačnost razstave 2. fiz. lastnost telesa, da deluje na drugo telo s privlačno silo: medsebojna privlačnost teles; privlačnost električnih delcev / privlačnost Zemlje težnost Zemlje ♪
  22.      privléči  -vléčem dov., privléci privlécite in privlecíte; privlékel privlékla (ẹ́) 1. z vlečenjem spraviti na določeno mesto: privleči hlode k cesti; ribiči so privlekli mreže na suho / kovčka ni mogla dvigniti, zato ga je kar privlekla do vrat; ranjenca je na pol privlekel v zavetje / konji so privlekli voz na vrh klanca pripeljali / ekspr. iz nahrbtnika je privlekel čutarico vzel 2. ekspr. s težavo prinesti, pripeljati: s prijateljevo pomočjo je privlekel kovček v hišo; privlekla je velik nahrbtnik // prinesti, pripeljati sploh: s seboj je privlekla cel kup prijateljic; od nekod je privlekel mlade mačke 3. nav. ekspr. s silo narediti, povzročiti, da kdo pride pod nadzorstvom na določeno mesto: na tisoče ljudi so privlekli v taborišče // kot spremljevalec, vodnik narediti, da kdo proti svoji volji kam pride: njega bo treba k zdravniku privleči / nazadnje so ga le privlekli v gostilno 4. redko vzbuditi pri kom zanimanje; pritegniti: predstava ga je privlekla ● ekspr. privleči kaj na dan opozoriti na časovno odmaknjeno ali pozabljeno, navadno za koga neprijetno stvar privléči se vlekoč del telesa po tleh priti: ranjenec se je komaj privlekel do grmovja; privleči se po trebuhu // ekspr. s težavo priti: ob palici se je privlekel v sobo; vsa bolna se je komaj privlekla domov / naj gre tja, odkoder se je privlekel prišel ∙ ekspr. na nebo se je privlekel temen oblak na njem se je počasi premikajoč pojavil privléčen -a -o: do ceste privlečeni hlodi ∙ ekspr. ti dokazi so za lase privlečeni neprepričljivi, neprimerni; za lase privlečena primera neustrezna, nerodna ♪
  23.      privôden  -dna -o prid. (ó) ki je, se nahaja pri vodi: privodno grmičje ♪
  24.      privolílen  -lna -o prid. (ȋ) ki izraža, vsebuje privolitev: privolilna izjava; privolilna kretnja ♪
  25.      privolíti  -vólim dov. (ȋ ọ́) z besedo, kretnjo izraziti, da se uresničitvi česa, kar navadno zadeva osebek, ne nasprotuje: prosil jo je za ženo in dekle je privolilo; privolil je, da ga operirajo; nerad, težko je privolil / privolil je v pogajanja, pogovor z njimi ∙ privolil je, da se je priselil v njegovo hišo dovolil je; zastar. ne privoli, da nedolžni trpijo ne pusti; publ. privoliti v zahteve sprejeti jih ♪

   34.939 34.964 34.989 35.014 35.039 35.064 35.089 35.114 35.139 35.164  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA