Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (33.739-33.763)


  1.      preročánstvo  -a s (ȃ) knjiž. prerokba: njene besede je imel za preročanstvo ♪
  2.      preróčba  -e ž (ọ̑) zastar. prerokba: bil je prepričan, da se bo ta preročba uresničila ♪
  3.      preròd  -óda m (ȍ ọ́) 1. sprememba v bistveno boljše, bolj sposobno za življenje: njegov duševni prerod; ekonomski prerod države; prerod naroda / (slovenski narodni) prerod gibanje ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja za nastanek, uveljavitev celovite slovenske kulture, zlasti literature 2. biol. zaporedno, pravilno menjavanje spolnega rodu z nespolnim: prerod pri klobučnjakih ♪
  4.      preróden  -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na prerod: prerodni procesi v kaki družbi / prerodna doba / Linhart in drugi prerodni pisatelji ♪
  5.      prerodíteljski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na preroditelje: v takratni umetnosti je on opravil preroditeljsko nalogo / Zoisova preroditeljska miselnost ♪
  6.      prerodíti  -ím dov., preródil (ȋ í) narediti, povzročiti, da postane kaj bistveno boljše, bolj sposobno za življenje: poskušal je preroditi stari svet; pomlad je prerodila zemljo; zemlja se je prerodila; država se je prerodila v duhu socializma; računal je, da se bo v novem kraju prerodil; bilo mu je, kakor da bi se prerodil ∙ ekspr. v planinah sem se kar prerodil postal bolj zdrav, se boljše počutil prerodíti se ekspr. pojaviti se znova, drugače: Tak pevec se trudi, samoten živi, se v slavi, ko zgrudi ga smrt, prerodi (F. Prešeren) prerojèn -êna -o: čuti se prerojenega; prerojena država, narava; bil je kakor prerojen ♪
  7.      prerogatív  -a m (ȋ) knjiž., redko posebna pravica, ugodnost: doseči več prerogativov ♪
  8.      prerogatíva  -e ž (ȋ) 1. knjiž., redko posebna pravica, ugodnost: ne dovoliti gospodarskih in političnih prerogativ središča; to je prerogativa abonentov 2. jur. izključna, posebna pravica, ki jo ima kdo glede na svoj položaj, funkcijo: vladarske prerogative; pomilostitev je prerogativa predsednika republike ♪
  9.      prêrok  -óka m (é ọ́) 1. kdor vnaprej pripoveduje potek, pojavitev česa: prerok in njegove prerokbe / prerok boljših časov napovedovalec ∙ ekspr. pastirji so navadno dobri vremenski preroki dobro napovedujejo vreme; ekspr. ali misliš, da bodo zmagali? Težko je biti prerok težko je napovedati; nihče ni prerok v domovini v domačem kraju, domači deželi se človek težko uveljavi, doseže priznanje ♦ rel. prerok v stari zavezi kdor pod božjim vplivom opominja ljudstvo, vnaprej pripoveduje potek, pojavitev česa; prerok Jeremija 2. star. kdor razširja, uči kak nauk: ne poslušaj teh prerokov; biti prerok novih idej glasnik / po deželi so hodili krivi preroki ♪
  10.      prerókba  -e ž (ọ̑) kar kdo prerokuje: ta prerokba se je uresničila; verjeti prerokbam; dvoumne prerokbe / ekspr. prerokba, da bo film dobil nagrado napoved ♪
  11.      prerókov  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na preroka: prerokove besede / kot vzklik pri prerokovi bradi ♪
  12.      prerokovánje  -a s (ȃ) glagolnik od prerokovati: prerokovanje prihodnosti / prerokovanje iz kave, zvezd / prerokovanje vremena za teden naprej / prerokovanje se je izpolnilo prerokba ♦ rel. apokaliptična prerokovanja ♪
  13.      prerokováti  -újem nedov. in dov. (á ȗ) vnaprej pripovedovati potek, pojavitev česa: vse se je uresničilo, kar je prerokoval / prerokovati komu srečo, usodo; prerokovati iz kart, kave, zvezd vedeževati / prerokovala mu je prihodnost / prerokovali so mu lepe uspehe napovedovali; pren., ekspr. srce ji je prerokovalo, da se bo vrnil ♦ rel. pod izrednim božjim vplivom vnaprej pripovedovati potek, pojavitev česa prerokován -a -o: prerokovani hudi časi so prišli; prerokovana usoda se ni izpolnila; tako je bilo prerokovano ♪
  14.      prerómati  -am dov. (ọ̑) ekspr. prepotovati, prehoditi: preromal je skoraj pol sveta / preromal je dolgo vrsto stopnic in hodnikov / torba je preromala dolgo pot, preden se je vrnila k lastniku ♪
  15.      preróški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na preroke ali prerokovanje: ima preroški dar; preroške besede preróško prisl.: preroško izrečene besede ♪
  16.      preróškost  -i ž (ọ̑) 1. lastnost, značilnost preroškega: preroškost njegovih besed 2. sposobnost za prerokovanje: čudili so se, odkod njegova preroškost ♪
  17.      preróštvo  -a s (ọ̑) knjiž. prerokba: njegovo preroštvo se je uresničilo ♪
  18.      prerumèn  -êna -o prid. (ȅ é) preveč rumen: prerumena barva obleke / knjiž. prerumen je še za to premlad, premalo izkušen ♪
  19.      prerúšiti  -im, in prerušíti in prerúšiti -im dov. (ú ȗ; ȋ ú) zastar. pretrgati, prekiniti: prerušiti molk; krik je prerušil tišino / govor so prerušili z navdušenim ploskanjem prerúšen -a -o: prerušen molk; razvoj je bil s tem prerušen ♪
  20.      presàd  -áda m (ȁ á) 1. presaditev: pripraviti drevesa za presad / uspešen presad mozga 2. nar. sadike (zelja): pridelati, saditi presad ♪
  21.      presádek  -dka m (ȃ) med. kar je presajeno: presadek se je lepo prijel; kostni presadek ♪
  22.      presáden 1 -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na presad, presaditev: presadna priprava ♦ med. presadna koža ♪
  23.      presáden 2 -dna -o prid. (ā) ki se da presaditi: presadna rastlina ♪
  24.      presadíti  -ím dov., presádil (ȋ í) 1. izkopati rastlino in jo drugam vsaditi: presaditi okrasni grm; vrtnar je hruško presadil v boljšo zemljo / spomladi je presadila vse lončnice; pren. starega človeka ni mogoče presaditi v tuje okolje 2. med. narediti, da pride tkivo, organ na drugo mesto telesa ali v drug organizem: presaditi ledvico, kostni mozeg, organ; presaditi kožo z nadlakti na obraz; uspešno presaditi srce 3. ekspr. prestaviti: presaditi mejnik / prevajalec je dogajanje komedije presadil v slovensko okolje ● ekspr. njihove dobre izkušnje bi morali presaditi k nam prenesti; knjiž. presaditi roman iz angleščine v slovenščino prevesti ◊ obrt. presaditi kruh dati kruh iz ene etaže pekovske peči v drugo ali na drugo mesto v isti etaži presajèn -êna -o: presajena koža; živeti s presajeno ledvico; presajena rastlina dobro raste ♪
  25.      presahníti  in presáhniti -em dov. (ȋ á) 1. navadno za krajši čas postati suh, brez vode: to jezero vsako leto presahne; mlaka je presahnila / studenec je presahnil // navadno za krajši čas izginiti, zlasti zaradi suše: voda v potoku poleti skoraj popolnoma presahne ♦ agr. kravi je presahnilo mleko krava nima več mleka 2. ekspr. izginiti, izgubiti se: misel na to ni nikdar presahnila / reka ljudi in avtomobilov je zvečer presahnila / beseda mu je nenadoma presahnila nenadoma je umolknil ● ekspr. solze so ji presahnile prenehala je jokati presáhnjen -a -o: presahnjen izvir / toliko je zemlja že presahnjena, da se lahko orje osušena ♪

   33.614 33.639 33.664 33.689 33.714 33.739 33.764 33.789 33.814 33.839  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA