Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Se (3.339-3.363) 
- predsédnica -e ž (ẹ̑) ženska oblika od predsednik: predsednica odbora ♪
- predsédnik -a m (ẹ̑) 1. navadno voljeni najvišji funkcionar organizacije, telesa: skupščina ima predsednika in več podpredsednikov; voliti predsednika; predsednik društva; predsednik republike; predsednik sveta delovne skupnosti; naloge, pooblastila predsednika / predsednik Zveznega izvršnega sveta / častni predsednik; v nekaterih državah ministrski predsednik / predsednik izpitne komisije; predsednik razredne skupnosti 2. kdor vodi sestanek ali sejo: predsednik je zaključil sejo / delovni predsednik ♪
- predsédnikov -a -o (ẹ̑) pridevnik od predsednik: predsednikov govor ♪
- predsednikovánje -a s (ȃ) glagolnik od predsednikovati: v času njegovega predsednikovanja je bilo veliko storjenega / odpovedati se predsednikovanju ♪
- predsednikováti -újem nedov. (á ȗ) knjiž. biti predsednik, opravljati predsedniške posle; predsedovati: temu društvu je dolgo predsednikoval ♪
- predsédniški -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na predsednike: različne predsedniške dolžnosti, funkcije / predsedniško poročilo / predsedniške volitve / predsedniški stol ♦ jur. njegov predsedniški mandat je že potekel; predsedniška republika v zahodnih državah republika, v kateri predsednik, voljen za določen čas, usmerja in vodi vladno politiko ♪
- predsédništvo -a s (ẹ̑) 1. predsedstvo: predsedništvo društva / stoli za predsedništvo občnega zbora 2. funkcija predsednika: odpovedati se predsedništvu ♪
- predsedovánje -a s (ȃ) glagolnik od predsedovati: ugajalo mu je predsedovanje na sejah / v času njegovega predsedovanja ♪
- predsedováti -újem nedov. (á ȗ) voditi sestanek ali sejo: moral je večkrat predsedovati / predsedovati seji, sestanku, zasedanju // biti predsednik, opravljati predsedniške posle: predsedoval je prvi vladi predsedujóč -a -e: predsedujoči tovariš; sam.: predsedujoči je pozival k razpravi; predsedujoči predsedstva ♪
- predsédstven -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na predsedstvo: predsedstvena seja / predsedstvena pisarna ♪
- predsédstvo -a s (ẹ̑) 1. organ iz navadno voljenih najvišjih funkcionarjev organizacije, telesa: predsedstvo bo zasedalo jutri; biti član predsedstva; predsednik predsedstva / predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije kolegialni organ, ki predstavlja Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in opravlja druge z ustavo določene dolžnosti 2. prostor ali stavba tega organa: oglasite se na predsedstvu 3. navadno v zvezi delovno predsedstvo skupina ljudi, ki vodi sestanek ali sejo: občni zbor vodi delovno predsedstvo; izvoliti delovno predsedstvo / častno
predsedstvo kongresa ● v času njegovega predsedstva ko je bil on predsednik; publ. včeraj je bila seja izvršnega sveta pod predsedstvom podpredsednika ki jo je vodil podpredsednik ♪
- prèdsezóna -e ž (ȅ-ọ̑) čas pred sezono: prehod iz predsezone v glavno sezono je bil letos zelo občuten; predsezona in posezona / v predsezoni so cene nižje / gledališka predsezona ♪
- prèdsezónski -a -o prid. (ȅ-ọ̑) nanašajoč se na čas pred sezono: predsezonske priprave / predsezonske cene ♪
- predúšen -šna -o prid. (ū ȗ) ki prepušča plin, tekočino, svetlobo: predušna plast / veter je zapihal skozi predušno odprtino odprtino za zračenje ♪
- predvsèm prisl. (ȅ) 1. izraža, da je kaj po pomembnosti na prvem mestu: predvsem je treba poudariti njegovo razgledanost; lahka glasba naj bi se predvsem inspirirala ob folklori; gre predvsem za to, da dosežemo soglasje; upoštevajo naj se predvsem urbanistične značilnosti mesta / ekspr. jezen je na ves svet in predvsem nase 2. izraža omejevanje na najpomembnejše: male oglase objavlja samo ob delavnikih, predvsem v soboto; oglašajo se ptice, predvsem pa strnadi // ekspr. izraža zavrnitev s popravkom: predvsem pa Durmitor ni gora, ampak
pogorje; prim. pred ♪
- preglásen -sna -o, stil. preglasán -glásna -o in -ó, stil. preglasèn -snà -ò prid. (á; ȃ á; ǝ̏ ȁ) preveč glasen: preglasno govorjenje, petje / preglasni ljudje preglasnó in preglásno prisl.: preglasno govoriti, peti ♪
- preglaševáti -újem nedov. (á ȗ) preglašati: z vseh strani so ga preglaševali otroški glasovi; hrup je preglaševalo bučanje vetra / skrbi so preglaševale njegovo ustvarjanje ♪
- pregluševáti -újem nedov. (á ȗ) zaradi večje glasnosti povzročati, da se kaj (skoraj) ne sliši: ropot koles je pregluševal njene besede; pesem je pregluševalo hupanje avtomobilov ♪
- pregostobeséden -dna -o prid. (ẹ̑) preveč gostobeseden: pregostobeseden je / ekspr. pregostobesedno pisanje ♪
- pregréšek -ška m (ẹ̑) ekspr. prekršek, prestopek: očitali so mu različne pregreške; kaznovan je bil zaradi pregreška // redko napaka, pomanjkljivost: nihče ni brez pregreška ♪
- pregréšen -šna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) nanašajoč se na pregreho: pregrešne misli, želje / zakriviti pregrešno dejanje pregréšno prisl.: pregrešno govoriti ♪
- pregugávati se -am se nedov. (ȃ) gugajoč se prihajati z enega konca česa na drugega: opice se pregugavajo po vejah / pregugavati se od drevesa do drevesa ♪
- preizkúsen tudi preskúsen -sna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na preizkus: preizkusni nastop igralca / preizkusna proga za avtomobile / preizkusni pilot, voznik; preizkusne osebe ● ekspr. preizkusni kamen česa, za kaj kar služi za presojanje uspešnosti, pravilnosti, resničnosti česa ◊ avt. preizkusna tablica začasna tablica na neregistriranem vozilu; obrt. preizkusni kamen kalcedon, ki se uporablja za ugotavljanje karatov drage kovine; šol. preizkusni izpit izpit, s katerim se ugotavlja znanje, potrebno za nadaljevanje študija na višji ali visoki šoli, navadno po prvem letniku ♪
- preizkuševálec tudi preskuševálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj preizkuša: preizkuševalec kablov / topilci in preizkuševalci zlata ♪
- preizkuševálen tudi preskuševálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na preizkušanje: preizkuševalna naprava / preizkuševalno središče / odstraniti snovi, ki motijo preizkuševalno reakcijo ♪
3.214 3.239 3.264 3.289 3.314 3.339 3.364 3.389 3.414 3.439