Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (32.664-32.688)


  1.      prebráti  -bêrem dov., stil. preberó; prebrál (á é) 1. z branjem priti do konca besedila: ko bo knjigo prebral, jo bo vrnil / prebrati do konca 2. razpoznati znak, znake za glas, glasove in jih povezati v besedo: zaradi packe tega ni mogoče prebrati; prebrati naglas // dojeti vsebino besedila: prebrati knjigo v izvirniku; prebral je le prvo poglavje; skrbno prebrati 3. razumeti ustaljene, dogovorjene znake: prebrati šifrirano brzojavko; prebrati noto; prebrati rezultat, število 4. ugotoviti misli, čustva po zunanjih znamenjih: v pogledu je prebral, kar mu ni povedala / znal je prebrati njegovo misel / knjiž. tega človeka je lahko prebrati 5. večjo količino stvari iste vrste ločiti po kakovosti: prebrati obrana jabolka, krompir pred uskladiščenjem; prebrati tobakove liste // odstraniti slabo zrnje, smeti od dobrega zrnja: prebrati fižol, ribez, riž 6. odločiti se za kaj drugega, zlasti za drugo opravilo, delo: prebrati službo; prebrati si mojstra / pustila ga je, ker si je prebrala se odločila za drugega fanta ∙ nič si ni prebral stvar, ki jo ima zdaj, ni boljša od prejšnje; v novih okoliščinah se mu ne godi bolje kot v prejšnjih prebrán -a -o: prebrane in oprane jagode; prebrane knjige ♪
  2.      prebríhtati  -am dov. (í) star. spraviti k zavesti, zbuditi: močili so ga po glavi, da bi ga prebrihtali; ni se še dodobra prebrihtal ♪
  3.      prebrísan  -a -o prid. (ȋ) 1. ki zna z iznajdljivostjo, bistrostjo presenetiti, prevarati: sin je zelo prebrisan; prebrisano dekle // ki vsebuje, izraža tako iznajdljivost, bistrost: deček s prebrisanim obrazom; prebrisan odgovor 2. star. sposoben hitro dojemati, prodorno misliti; bister: učenec ni bil prebrisan / Za uk si prebrisane glave (V. Vodnik) bister, nadarjen prebrísano prisl.: prebrisano ravnati ♪
  4.      prebrísanka  -e ž (ȋ) nav. ekspr. prebrisana ženska: nisem vedel, da si taka prebrisanka ♪
  5.      prebrodíti  -bródim dov. (ȋ ọ́) 1. brodeč priti čez kaj: prebroditi plitvino; prebroditi reko, močvirje // star. prehoditi, prepotovati: kot davčni izterjevalec je prebrodil vso okolico; prebrodil je vse trgovine, da je našel, kar je iskal 2. ekspr. s prizadevanjem, trudom priti iz neugodnega položaja, stanja: prebroditi krizo; prebroditi nevarnost / težko je prebrodil molk, ki je ležal med njima; prebroditi mrtvilo prebróden -a -o: prebrodene težave; reka je prebrodena ♪
  6.      prebŕskati  -am dov. (r̄ ȓ) 1. razkopati s kremplji, s prsti: kokoši so prebrskale gredo na vrtu / s palico je prebrskal listje, da bi našel prstan 2. prizadevno preiskati, pregledati: prebrskati predale, žepe; prebrskati slovar; ekspr. prebrskal je ves arhiv, pa ni nič našel ♪
  7.      prebrusíti  in prebrúsiti -im dov., prebrúšen (ȋ ú) 1. z brušenjem narediti luknjo, odprtino skozi kaj: prebrusiti pločevino 2. ponovno izbrusiti: prebrusiti kamen ♪
  8.      prebúden  -dna -o prid. (ú ū) nanašajoč se na prebujo: prebudni pomen Pohlinove slovnice / prebudna zavest in dejavnost ♪
  9.      prebudíti  -ím dov., prebúdil (ȋ í) 1. povzročiti, da postane kdo buden: prebudilo ga je glasno govorjenje; prebuditi otroka; prebudil se je in prižgal luč; prebudil se je šele doma / prebudil se je žejen; pren. pomlad je prebudila travnike // v zvezi z iz povzročiti prenehanje stanja, kot ga določa samostalnik: prebudil ga je iz kratkega dremeža; ne smeš ga prebuditi iz globokega spanja / skušal jo je prebuditi iz nezavesti / prebuditi iz otopelosti, zamišljenosti // knjiž. narediti, povzročiti, da kdo kaj spozna, se česa zave: trudil se je, da bi prebudil delavske množice; prebuditi narod 2. ekspr. povzročiti, da kaj nastane: prebuditi ljubezen; materinski čut se ji je le počasi prebudil / znal je prebuditi radovednost / pogovor je prebudil v njem narodno zavest prebudíti se pesn. poroditi se, nastati: dan se je že prebudil prebujèn -êna -o: narodno prebujeni ljudje; otrok še ni popolnoma prebujen; komaj prebujeno jutro ♪
  10.      prebúja  -e ž (ȗ) nav. ekspr. spoznavanje, zavedanje česa: že v prejšnjem stoletju se je začela prebuja / poezija doživlja prebujo in prenovitev / čustvena in duhovna prebuja / politična prebuja naroda ♪
  11.      prebújati  -am nedov. (ú) 1. povzročati, da postaja kdo buden: rahlo je prebujala otroka; počasi se je prebujal // v zvezi z iz povzročati prenehavanje stanja, kot ga določa samostalnik: prebujal ga je iz globokega spanja / prebujati iz nezavesti / skušal ga je prebujati iz zamišljenosti // knjiž. delati, povzročati, da kdo kaj spoznava, se česa zaveda: prebujati delavske množice; narod se je takrat začel prebujati 2. ekspr. povzročati, da kaj nastane: prebujati ljubezen; v njej se je prebujal materinski čut / znal je prebujati zanimanje prebújati se pesn. porajati se, nastajati: dan, pomlad se že prebuja prebujajóč -a -e: prebujajoči se dan; prebujajoče se slovenstvo ♪
  12.      prebukírati  -am dov. (ȋ) žarg., tur. zapisati v knjigo rezervacij več gostov, kot ima hotel ležišč: prebukirati deset gostov ♪
  13.      precedénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na precedens ali precedenco: precedenčni postopki / precedenčni primer ♪
  14.      precédens  -a m (ẹ̑) knjiž. ravnanje, postopek kot zgled, potrdilo za (poznejša) podobna ravnanja, postopke: za tako ukrepanje ni ne pravilnika ne precedensa; ustvariti precedens / primer brez precedensa v zgodovini ♦ jur. sodni precedens v anglosaškem pravu sodba višjega sodišča, splošno obvezna za poznejše primere ♪
  15.      precedènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) knjiž. ravnanje, postopek kot zgled, potrdilo za (poznejša) podobna ravnanja, postopke: ne upoštevati precedentov / zgodovinski precedent ♦ jur. sodni precedent v anglosaškem pravu sodba višjega sodišča, splošno obvezna za poznejše primere ♪
  16.      precedíti  -ím dov., precêdi in precédi; precédil (ȋ í) pretočiti skozi cedilo: precediti juho, mleko; precediti skozi prtiček; pren., ekspr. dobro precedi besede, ki jih govoriš ∙ ekspr. to je počasi precedil skozi zobe rekel, povedal precejèn -êna -o: precejena juha ♪
  17.      precedljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da precediti: precedljiva snov ♪
  18.      prècej  prisl. (ȅ) raba peša 1. izraža, da se dejanje zgodi brez odlašanja; takoj, brž: ne morem ti precej odgovoriti; počakaj malo, precej pridem; ekspr. hočem govoriti z njim, pa zdajle precej // izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času: popil je skodelico čaja in precej legel; precej potem je izginil 2. v neposredni bližini; tik: spomenik stoji na hribu, precej za vasjo prècej ko vez., v časovnih odvisnih stavkih za izražanje, da se dejanje v nadrednem stavku zgodi neposredno za dejanjem v odvisnem stavku; brž ko: precej ko jo je videl, mu je bila všeč ♪
  19.      precéj  in precèj prisl. (ẹ̑; ȅ) 1. izraža veliko količino, mero a) s samostalnikom: precej časa bo treba čakati; denarja bo še precej ostalo; zbralo se je precej ljudi; zadeve se je lotil s precej poguma; imam precej upanja na uspeh; elipt.: do tja je še precej dolga pot; precej je priženil večje premoženje / s samostalniško rabljenim pridevnikom sinova imata precej skupnega b) z glagolom: danes je precej govoril; kar precej je pojedel; tvoj nasvet mi je precej pomagal c) s prislovom: do doma je precej daleč; hiša stoji precej visoko 2. izraža a) visoko stopnjo: položaj je precej jasen; precej redka žival; navada je precej ukoreninjena / prihaja precej zgodaj / danes je precej mraz / delo so ji precej olajšali; položaj se je precej spremenil / pri primerniku: precej lažji, večji; precej bolj divji / v njem je precej fantasta b) rahlo omejitev: kraj se mi zdi precej znan ● pog. v botaniki je precej doma se razume nanjo, jo pozna; ta bolezen je tam precej doma je razširjena; pog. možakar je precej pri denarju ga ima dosti; pog. ali si vse te knjige prebral? Precej vse skoraj vse ♪
  20.      precéjati  -am nedov. (ẹ́) pretakati skozi cedilo: precejati med, mleko; pripoveduje počasi, kakor bi besede precejal / ekspr. slišalo se je, kako preceja zrak skozi ustnice; pren. razni rodovi so precejali te vrednote ● ekspr. solze precejati jokati se precéjati se ekspr. zelo počasi in v majhnih količinah teči skozi kaj ovirajočega: svetloba se je precejala skozi zaveso / skozi obleko se je vanj precejal mraz // zelo počasi teči na drugo mesto: voda iz mlak se je počasi precejala v jarke precejajóč -a -e: skozi zemljo precejajoča se voda ♪
  21.      precéjkrat  in precèjkrat prisl. (ẹ̑; ȅ) izraža precej ponovitev: že precejkrat sem ga na to opozoril ♪
  22.      precéjšnji  -a -e prid. (ẹ̄) ki dosega približno določeno visoko stopnjo a) glede na mero, intenzivnost: tam je precejšnji nered; kazati precejšnje zanimanje / imeti precejšnje skrbi b) glede na količino: izkoristiti precejšnji del rudnega bogastva; zbrati precejšnjo vsoto / precejšnje število ljudi c) glede na razsežnost: na otoku so precejšnji nasadi oljk; precejšnja kmetija ♪
  23.      precenjevánje  -a s (ȃ) glagolnik od precenjevati: izogibati se precenjevanju in podcenjevanju učencev / nekritično precenjevanje književnih del; precenjevanje sile, zmogljivosti koga / precenjevanje dokaznega gradiva ocenjevanje / pravilno precenjevanje razmer ♪
  24.      precenjeváti  -újem nedov. (á ȗ) prisojati čemu a) večjo vrednost, večji pomen, kot ga ima v resnici: precenjevati denar; šele zdaj je spoznal, da jo je precenjeval; rad se precenjuje / precenjevati moč, vrednost, zmožnost b) večjo količino, mero, kot jo ima v resnici: precenjeval je globino vode ● ni znal prav precenjevati ljudi presojati precenjujóč -a -e: precenjujoč njegovo poštenost, mu je popolnoma zaupal ♪
  25.      precèp  -épa m (ȅ ẹ́) 1. na enem koncu preklana palica, navadno za lovljenje kač, rakov: narediti, uporabljati precep / loviti s precepom ∙ cepljenje v precep pri katerem se cepič vtakne v zarezo debelejše podlage ♦ vet. lesena priprava za stisnjenje semenovoda, žil, mišic pri kastraciji 2. kraj, prostor med dvema navadno zapirajočima se krakoma česa: okno je stisnilo zaveso v precep / kača ni mogla uiti iz precepa; zagozdil se je v skalni precep 3. orodje s čeljustma, ki se z vretenom stisneta, za vpenjanje in trdno prijemanje predmeta pri obdelavi; primež: dati desko, ključ v precep 4. ekspr., s predlogom položaj, ko samostojno ukrepanje, odločanje ni mogoče: zaradi te izjave ga je dobil v precep; priti, ujeti se v precep; imeti koga v precepu / biti v precepu ne moči, znati se odločiti; biti v težkem položaju ♪

   32.539 32.564 32.589 32.614 32.639 32.664 32.689 32.714 32.739 32.764  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA