Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (3.264-3.288)



  1.      potešênost  -i ž (é) stanje potešenega človeka: občutiti potešenost / duševna potešenost
  2.      potíkati se  -am se dov. () pog. začeti se tikati: že po nekaj dneh sta se potikala
  3.      potísen  -sna -o prid. () nanašajoč se na potiskanje: potisna naprava / potisna ročica ♦ teh. potisna sila
  4.      potíti se  -ím se nedov. ( í) 1. izločati pot, znoj: po vsem telesu se je potil; vso noč se je potil; debeli ljudje se bolj potijo kot suhi / noge, roke se mu potijo 2. nav. ekspr. na svojem površju delati kapljice: pred dežjem se kamen poti; stene v kuhinji se potijo / siri se potijo 3. ekspr. truditi se, prizadevati si: vem, zakaj se potim; pehajo in potijo se za kruh noč in dan; ob delavnikih se poti na polju ali v vinogradu dela / dijak se poti nad nalogo ● ekspr. mi smo na Gorenjskem, oni se pa potijo v mestu živijo v vročini; ekspr. dve uri sem se potil navkreber hodil potíti ekspr., z notranjim predmetom izločati pot, znoj: večkrat sem tako hladen pot potil ∙ ekspr. ves dan že poti pot v kuhinji se muči s pripravljanjem jedi; ekspr. pri tem delu je potil krvavi pot zelo se je trudil, trpel; ekspr. ta sadež poti sladkor izloča potèč se -éča -e: sopeč in poteč se sta prestavljala pohištvo; od napora poteči se delavci
  5.      potopísec  -sca m () pisec potopisov: dober, znan potopisec
  6.      potopísen  -sna -o prid. () nanašajoč se na potopis: potopisna reportaža / potopisna literatura / potopisni slog
  7.      potrésen  -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na potres: potresni sunek / potresno področje / hiša je bila zgrajena po pravilih potresne varnosti tako, da se v primeru potresa ne bi podrla / potresna postaja seizmološka postaja potrésno prisl.: potresno varno področje
  8.      potrésenec  -nca m (ẹ̑) knjiž. kdor je prizadet, oškodovan zaradi potresa: potresenci so preživeli noč na prostem; zbirati pomoč za potresence
  9.      potrmúljiti se  -im se dov.) nar. vzhodnoštajersko postati užaljen, namrgoditi se: velikokrat se je potrmuljila potrmúljen -a -o: bled in potrmuljen se je stiskal v kot
  10.      potróšek  -ška m (ọ̑) star. 1. potrošnja, poraba: podatki o potrošku goriva / obseg potroška 2. strošek: potroški so vedno večji; letos je imel veliko potroškov; potrošek za prenočišče
  11.      potróšen  -šna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na potrošnjo: družina je potrošna enota; potrošno središče / potrošni predmeti; proizvodnja potrošnih dobrin ♦ ekon. potrošno blago blago za osebno potrošnjo
  12.      potrudíti se  in potrúditi se -im se dov. ( ú ū) z delom, aktivnostjo pokazati voljo, željo a) da se kaj naredi ustrezno, dobro: za svojo vlogo se je zelo potrudil; pri nalogi se je premalo potrudil / potrudil se je popraviti zmoto; potrudil se je, da bi stvar dobro razložil / potrudili so se in delo pravočasno opravili hitro, dosti so delali; moral se je potruditi, da ga je dohitel ni ga dohitel z lahkoto b) da se kaj naredi sploh: zakaj se ne potrudiš in ne naučiš; ni se potrudil, da bi zaprl okno / potrudil se je stopiti v stik z njimi // ekspr. priti, iti: potrudil se je do vrha; večkrat se je potrudil k vam / kot vljudnostna fraza potrudite se k predstojniku
  13.      potúhniti se  -em se dov.) nav. ekspr. 1. narediti se manj opaznega, manj vidnega: potuhnili so se in čakali pomoči; potuhniti se v jarek, travo / potuhnil se je pred ljudmi; pren. žalost v njej se je potuhnila 2. prenehati izražati, kazati svoje misli, nazore: ljudje, ki jim je zaupal, so se sedaj potuhnili; nasprotniki so se potuhnili / potuhnil se je vase postal je neodkrit, neiskrenekspr. otrok se je potuhnil, mati pa je mislila, da spi se je naredil, da spi potúhnjen -a -o 1. deležnik od potuhniti se: prisluškoval je, potuhnjen pred vrati 2. neodkrit, neiskren: potuhnjen človek / potuhnjena žival / potuhnjen nasmeh, pogled 3. navidezno nenevaren: potuhnjena ledeniška gmota / potuhnjen mraz, veter; prisl.: potuhnjeno gledati; žival se je potuhnjeno plazila skozi grmovje
  14.      potuhováti se  -újem se nedov.) večkrat se potuhniti: iz strahu se je potuhovala / ni se znal lagati in potuhovati
  15.      potúliti se  -im se dov. (ú ū) ekspr. pritajiti se, sključiti se: pes se je potulil / potulil se je za zaveso in poslušal pogovor; pren. misli so se potulile ∙ ekspr. potuliti se iz dvorane neopazno, skrivaj oditi // postati neodkrit, neiskren: otrok se je potulil potúljen -a -o: potuljen glas; potuljen pes; prisl.: potuljeno se nasmihati
  16.      povagabúnditi se  -im se dov.) knjiž., ekspr. postati potepuh: zapil se je in povagabundil
  17.      povampíriti se  -im se dov.) mitol. postati vampir: umrli se je povampiril; pren., ekspr. mračne sile v deželi so se povampirile povampírjen -a -o: povampirjeni nacisti
  18.      povések  -ska m (ẹ̑) nav. ekspr. kar je povešeno: odrezati povesek vrvi
  19.      poveselíti se  -ím se dov., povelil se ( í) krajši čas veseliti se: pustili so jo, da se je poveselila daril, preden se je začela slovesnost // pozabavati se: rad se poveseli; poveselila sta se med mladimi ljudmi / prišel se je malo poveselit
  20.      poveseljáčiti  -im dov.) krajši čas veseljačiti: večkrat sta skupaj poveseljačila / malo mora poveseljačiti
  21.      povéšenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od povesiti: povešenje ramen, rok
  22.      povéšenost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost povešenega: povešenost vej / povešenost ramen
  23.      povídeti se  -im se dov.) nar. priljubiti se: On se ji je povidel in zdaj bi rada imela njega (M. Kranjec)
  24.      povíšek  -ška m () vsota denarja, za katero se kaj poviša: povišek osebnega dohodka je bil kar precejšen; povišek stanarine / odobrili so povišek za težja delovna mesta
  25.      poviševánje  -a s () glagolnik od poviševati: poviševanje nasipa / poviševanje osebnih dohodkov / željen je bil časti in poviševanja

   3.139 3.164 3.189 3.214 3.239 3.264 3.289 3.314 3.339 3.364  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA