Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Se (3.139-3.163) 
- posébnica -e ž (ẹ̑) 1. ženska oblika od posebnež: njegova žena je posebnica 2. nar. priboljšek, poslastica: rad si privošči kako posebnico ♪
- posébnost -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost posebnega: opozoril je na posebnost barv, oblik pri tem slikarju / posebnost novih znamk / ta otrok je posebnost / posebnost vsakega bitja, naroda / posebnost problematike / jezikovne, slogovne posebnosti; krajevna, narodna posebnost / stanje bolnika je brez posebnosti [b. p.] ♪
- poséčati -am nedov. (ẹ́) zastar. obiskovati: o počitnicah sem prijatelja pogosto posečal / posečati šolo, tečaj hoditi v šolo, na tečaj; pevci redno posečajo vaje se jih udeležujejo ♪
- poséček -čka m (ẹ̑) manjša poseka: ustavili so se na posečku ♪
- poséči -séčem dov., poséci posecíte; posékel posékla (ẹ́) 1. star. posekati: poseči gozd / poseči zelje 2. nar. severozahodno pokositi: otavo so že posekli poséčen -a -o: posečen gozd ♪
- poséči -séžem dov., posézi posézite; poségel poségla; nam. poséč in posèč (ẹ́) s prislovnim določilom 1. iztegniti roko po čem, za čim: posegel je na polico in vzel knjigo; posegel je v grm in odtrgal jagodo / iztegnil je roko, da bi posegel po skodelici; posegel je v torbo in izvlekel iz nje kos kruha segel // zajeti določeno časovno obdobje: posegel je za celih petnajst let nazaj 2. odločilno začeti vplivati na potek česa: z gospodarskimi ukrepi poseči na trg; poseči v razvoj dežele / gorska reševalna
služba je še pravočasno posegla vmes // publ., z glagolskim samostalnikom izraža začetek dejanja, kot ga določa samostalnik: poseči v boj za prvo mesto; poseči v diskusijo, obravnavo, razpravo / posegel je po pijači začel je piti 3. ekspr. uporabiti: posegli so po dobrih pripomočkih / rad poseže po dobri knjigi rad bere dobre knjige ● ekspr. poseči globoko v žep dati veliko denarja ♪
- poséčki -ov m mn. (ẹ̑) nar. pojedina po končani košnji: Po starem so bili posečki šumni, z mesom in vinom, z godbo in plesom, prava vaška veselica (F. Bevk) ♪
- posedáč -a m (á) ekspr. kdor (rad) poseda: potrebujem te za delavca, ne za posedača ♪
- posédanje -a s (ẹ́) glagolnik od posedati: dovolj je posedanja, zdaj gremo delat / posedanje v kavarnah mu je začelo ugajati / posedanje temeljev, zemlje ♪
- posedánjiti -im [tudi sǝd] dov. (ā ȃ) knjiž. narediti kaj sedanje, stvarno: človek lahko posedanji preteklost in prihodnost / posedanjil je način pisanja basni posodobil ♪
- posédati -am nedov. (ẹ́ ẹ̄) 1. večkrat sedeti, navadno brez dela: nikoli ni posedala in postavala; ves čas posedajo okrog mize, peči; posedal je po osamljenih klopeh / muhe so posedale po sadju // ekspr., s prislovnim določilom izraža navzočnost v kakem prostoru: ob večerih poseda v gostilni / zelo rada poseda po hišah / posedali smo ob kozarcu vina pili smo vino 2. drug za drugim sedati: delavci so posedali v travo ob poti 3. povzročati, da se kdo znajde v sedečem položaju: otroke je med hranjenjem posedala v naročje 4. redko imeti (v lasti): poseda majhno hišo in kos zemlje posédati se zaradi lastne teže postajati nižji, gostejši: grob se poseda / staro poslopje se je začelo posedati posedajóč -a -e: ljudje, posedajoči ob večerih v gostilni ♪
- posedávati -am nedov. (ȃ) redko posedevati: tu sem včasih najrajši posedaval / posedava po gostilnah ♪
- posédek -dka m (ẹ̑) 1. glagolnik od posesti se: posedek nasutega materiala ♦ grad. razdalja, za katero se posedejo tla zaradi obremenitve 2. knjiž. družabni sestanek, klepet: rad se je spominjal posedkov pri njih / za zvečer ga je povabil na posedek ♪
- posedéti -ím dov. (ẹ́ í) 1. krajši čas sedeti: prijetno je posedeti pred dolgo potjo; po jedi rad posedi / posedi še malo, še nekaj bi rad govoril s teboj // ekspr., s prislovnim določilom izraža navzočnost v kakem prostoru: šla sta posedet v bližnjo gostilno / posedeti s kom v pogovoru pogovarjati se s kom 2. s sedenjem potlačiti, pomečkati: izletniki so posedeli travo; posedela si je krilo posedèn -êna -o: posedena trava ♪
- posedévati -am nedov. (ẹ́) večkrat sedeti: rad je posedeval pri mizi; lenobno posedevati / redko tu posedeva in joka sedi // ekspr., s prislovnim določilom izraža navzočnost v kakem prostoru: ob večerih je posedeval v kavarnah ♪
- posedoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na posedovanje: imel je posedovalni nagon / gospodarica je bila stroga in posedovalna ženska ♪
- posedovánje -a s (ȃ) glagolnik od posedovati: posedovanje dobrin, hiše / potreba po posedovanju ♪
- posedováti -újem nedov. (á ȗ) publ. imeti, zlasti zemljišče, nepremičnine: poseduje hišico, kos zemlje / poseduje še vse prejšnje lastnosti posedujóč -a -e: posedujoči sloji; sam.: nasprotja med posedujočimi in neposedujočimi ♪
- posèg -éga m (ȅ ẹ́) 1. glagolnik od poseči posežem: pri posegu na polico je padel s stola 2. navadno s prilastkom dejanje, s katerim se odločilno vpliva na potek česa: nepremišljeni posegi v naravo; s takim posegom je hotel preprečiti najhujše / poseg družbenih forumov je bil v tem primeru nujen / poseg s škarjami / različni administrativni posegi; vojaški poseg je bil neuspešen / kirurški poseg operacija ♪
- poséganje -a s (ẹ̄) glagolnik od posegati: poseganje je pri tem delu pogosto opravilo / poseganje v boj / poseganje po knjigah ♪
- poségati -am nedov. (ẹ̄) s prislovnim določilom 1. iztegovati roko po čem, za čim: pri svojem delu pogosto posega nazaj, na polico po knjige / posegal je v vrečo in jemal iz nje različne predmete segal // zajemati določeno časovno obdobje: pisatelji so v svojih delih posegali v zgodovino 2. odločilno vplivati na potek česa: skušali so posegati na najrazličnejša področja kulture; posegati v gospodarstvo dežele / znanstvena izdaja je posegala tudi v jezik // publ., z glagolskim samostalnikom izraža ponavljanje dejanja, kot ga določa samostalnik: posegati v igro; posegati v politiko; delegati so živahno posegali v razpravo; uspešno posegati v reševanje problemov / država je posegala po administrativnih ukrepih / minometi so posegali v boj 3. ekspr. uporabljati: rad posega po knjigah o živalih / pisatelj je po snov posegal v zgodovino posegajóč -a -e: na razna področja posegajoča vsebina člankov ♪
- poségniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) zastar. poseči posežem: posegniti v skrinjo / posegniti vmes ♪
- posejáti -séjem dov., poséj in posèj; posejál (á ẹ̑) 1. dati seme v zemljo, da bi vzklilo: posejati črno deteljo, zelenjavo / posejati gredico / posejati seme 2. ekspr. povzročiti, da se pojavi kaj v večji količini: pokrajino so posejali s počitniškimi hišicami / v poplavo besed je rad posejal kak latinski rek poseján -a -o: pas posejane njive; solata še ni posejana; kmetije, posejane po hribih; večerno nebo, posejano z zvezdami ♪
- poséje -séj ž mn. (ẹ̑) nar. otrobi: hrano za prašiče je potresla s posejami ♪
- posèk -éka m (ȅ ẹ́) glagolnik od posekati: drevo je zrelo za posek; stroški poseka in spravila / posek na golo / znižati letni posek ♪
3.014 3.039 3.064 3.089 3.114 3.139 3.164 3.189 3.214 3.239