Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (31.339-31.363)



  1.      popádati 2 -am nedov.) nav. ekspr. 1. močno, sunkovito prijemati: popadala sta drug drugega in si pulila predmet iz rok / pes je popadal tatove za hlačnice; jastreb popada zajca s kremplji // rad napadati z zobmi: nekateri konji, psi popadajo 2. z oslabljenim pomenom izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik: večkrat ga popada slabost / ob vsakem naporu ga je popadal kašelj / popada ga besnost, jeza, žalost; ponoči ga popada strah
  2.      popádek  -dka m () nav. mn. boleče krčenje maternice, navadno ob porodu: dobiti, imeti popadke; močni, naravni popadki / porodni, poporodni popadki; pren., ekspr. to so zadnji moralni, politični, sentimentalni popadki tega človeka ∙ ekspr. kakšne neumne popadke pa spet imaš zakaj govoriš, ravnaš tako neumno
  3.      popahljáti  -ám dov.) krajši čas pahljati: popahljati otroka; popahljati se s pahljačo, z robcem; popahljati si obraz
  4.      popalíti  in popáliti -im, in popáliti -im dov. ( á; á) 1. star. poškodovati, uničiti občutljivejše dele rastlin; ožgati, osmoditi: slana, suša je popalila listje 2. zastar. požgati: sovražniki so mesto popalili ∙ star. vsak dan popali dvajset cigar pokadi popáljen -a -o: popaljeno cvetje
  5.      popápati  -am dov. (ā) otr. pojesti: ali si že vse popapal
  6.      popárek  -rka m () pijača, ki se pripravi tako, da se polijejo (zdravilne) rastline z vročo vodo: piti poparek / kamilični, slezov poparek / otrobov poparek za obkladke
  7.      popáriti  -im dov.) 1. politi z vrelo tekočino: popariti kruh, moko, zelenjavo; popariti krmo s kropom; posodo je razkužil tako, da jo je poparil; pri kuhanju se je poparila 2. poškodovati, uničiti občutljivejše dele rastlin: slana je poparila ajdo, cvetje, listje 3. ekspr. potreti, pobiti: te besede so ga zelo poparile; njeno vedenje me je nekoliko poparilo; to človeka popari popárjen -a -o: jesti poparjene mlince; gostje so bili precej poparjeni; zelo poparjen je odšel; od slane poparjeno listje; prisl.: poparjeno reči
  8.      popárjenost  -i ž () ekspr. potrtost, pobitost: ljudi se polašča poparjenost; trudil se je, da ne bi opazila njegove poparjenosti / moralna poparjenost
  9.      popásti  -pádem dov., stil. popàl popála (á ā) 1. nav. ekspr. močno, sunkovito prijeti: nenadoma ga je nekdo popadel in začela sta se tepsti; popadel jo je za lase / pes ga je popadel za hlačnico; pren. popadel je njihovo v naglici izgovorjeno obljubo; popasti priložnost // z nenadnim, sunkovitim gibom vzeti: popadel je aktovko in zbežal 2. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: nenadoma ga je popadla slabost / večkrat ga popade kašelj / popadla jo je groza, jeza, žalost; popadel ga je strah in začel je bežati / popadel ga je jok, smeh; brezoseb. nenadoma ga je popadlo / čistil je puško, da je ne bi popadla rja 3. star. drug za drugim pasti: vsako leto jim popade na tla precej jabolk ● ekspr. saj res, kako je bilo, je brž popadla rekla; star. biriči so ga popadli prijeli, zgrabili; ekspr. kaj te je popadlo zakaj tako ravnaš; zakaj si storil to (nepremišljeno) dejanje; star. ženo je popadlo dobila je (porodne) popadke
  10.      popásti  -pásem dov. (á) 1. pasoč se pojesti: živina je popasla travo; do golega popasti / popasti travnik / konji so popasli žito pasoč se poškodovali, uničili; pren., ekspr. sonce je popaslo še tistih nekaj krp snega 2. povzročiti, da žival kaj pasoč se poje: ne smeš popasti tiste trave, ker jo bom kosil / popasti obronke njiv; vse okrog hiše je že popasel / pastir je popasel sosedovo koruzo 3. krajši čas pasti: popasti kozo; malo še popasi, je še prezgodaj gnati domov; srna se je nekoliko popasla po travniku popásen -a -o: popaseno deteljišče
  11.      popazíti  in popáziti -im dov. ( á ) krajši čas paziti: soseda ji je popazila otroka; popaziti na hišo, živino; prosil jih je, naj malo popazijo, dokler bo zdoma / obšel je sadovnjak in popazil, da bi ga kdo iz hiše ne videl
  12.      pópek  -pka m (ọ̑) 1. zarodek lista ali cveta: popek se debeli, odpira; drevo že dela, poganja popke; jasminov popek; popki vrtnic / cvetni, listni popek; pren., ekspr. njuna ljubezen je ostala v popku 2. okrogla brazgotina sredi trebuha, kjer je bila odrezana popkovnica: imeti udrt popek; bolečine okoli popka ● ekspr. dekle je še nežen popek zelo mlado; ekspr. ne seže mu niti do popka po kaki pozitivni lastnosti, značilnosti mu ni enak, enakovreden; knjiž., ekspr. takrat je bila Grčija popek sveta središčebot. adventivni ali nadomestni popek ki zraste iz starega tkiva; med. vnetje popka
  13.      popeljáti  -péljem tudi -ám dov., popêlji popeljíte; popêljal (á ẹ̄, ) nav. ekspr. 1. s prevoznim sredstvom spraviti kam: sedi, popeljem te do mesta, v mesto; naložila sta sode, da jih popeljeta v zidanico odpeljeta / s čolni so jih popeljali na izlet peljali 2. kot spremljevalec, vodnik narediti, da kdo kam gre: popeljal je otroka čez cesto; vsak dan ga popelje na sprehod 3. omogočiti, da kdo a) kam pride: steza vas popelje do pastirske koče / popeljati ljudi k velikim nalogam in uspehom / on je popeljal revolucijo naprej b) kaj spozna, se s čim seznani: filmske kamere nas bodo popeljale v svet pod morjem; roman popelje bralca v pohorske gozdove / popeljal jo je v visoko družbo ● star. popeljati dekle pred oltar poročiti se z njo popeljáti se 1. poleteti z razprostrtimi, skoraj mirujočimi krili: kragulj se je popeljal nizko nad jato kokoši 2. zdrsniti: čez plaz so šli previdno, da se ne bi popeljali v brezno; popeljati se po bregu navzdol
  14.      popéniti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) žarg. zelo se razjeziti: ko je to slišal, je čisto popenil
  15.      popénjati  -am nedov. (ẹ̑) knjiž. zategovati, napenjati: popenjati jermen, pas; nehaj popenjati popénjati se vzpenjati se, dvigati se: popenjala se je na prste, da bi bolje videla / popenjati se po stopnicah; sunkoma se popenja navzgor
  16.      popenjávka  -e ž () rastlina, ki se pri rasti oprijema opore: zidove preraščajo popenjavke; bujno cvetoča popenjavka; sobne, zimzelene popenjavke / vrtnice popenjavke
  17.      pôper  -pra m (ó) posušeno seme ali plodovi poprovca, ki se uporabljajo kot začimba: poper peče; dodati jedi malo popra; potresti slanino s poprom; zrno popra; sol in poper; prst je suha kot poper / beli iz semen poprovca, črni poper iz plodov poprovca; celi, mleti poper; mlinček za poper za mletje popra; pren., ekspr. svojemu pripovedovanju je dodal precej popra ● ekspr. (jaz) ti bom dal popra nabil te bom; napravil ti bom kaj neprijetnega; suh je kot poper nima denarjabot. vodni popri močvirske in vodne rastline s črtalastimi listi in z belimi ali rožnatimi cveti, Elatinaceae
  18.      popéstovati  -ujem in popestováti -újem dov. (ẹ́; á ) krajši čas pestovati: popestovati otroka; čeprav je že velik, se še vedno rad popestuje / ekspr. malo je popestovala svojo žalost, nato pa pozabila nanjo
  19.      popestríti  -ím dov., popéstril; popestrèn ( í) iz zelo različnih elementov zanimivo, privlačno sestaviti: program so popestrili z ansamblom iz Afrike / popestriti izlet z vožnjo po jezeru / popestriti izbiro blaga / sobo so popestrili s pisanimi barvami poživili
  20.      popetériti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) narediti kaj petkrat tolikšno: popeteriti proizvodnjo; cene nekaterih izdelkov so se popeterile // ekspr. zelo pomnožiti, povečati: popeteriti svoje premoženje
  21.      popéti  -pnèm dov., popél; nam. popét in popèt (ẹ́ ) knjiž. zategniti, napeti: popeti jermen, pas / voz so morali večkrat popeti popéti se vzpeti se, dvigniti se: hotel se je popeti na vrh skale; popeti se na žival, v sedlo / popeti se na hrib, teraso
  22.      popetóriti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) narediti kaj petkrat tolikšno; popeteriti: v premogovniku so popetorili proizvodnjo; cena zemljišča se je popetorila
  23.      popévanka  -e ž (ẹ́) zastar. pesem, popevka: peti narodne, pastirske popevanke
  24.      popévati  -am nedov. (ẹ́) v presledkih, navadno ne glasno peti: sprehaja se po vrtu in veselo popeva; požvižgavati in popevati; tiho si popevati // star. peti sploh: popevati kolednice / to pesem so popevali pred dvajsetimi leti / ptiči so glasno popevali
  25.      popévčica  -e ž (ẹ̑) nav. ekspr. manjšalnica od popevka: prepevati popevčice; okrogla, sentimentalna popevčica

   31.214 31.239 31.264 31.289 31.314 31.339 31.364 31.389 31.414 31.439  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA