Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (30.964-30.988)


  1.      pólpísmen  -a -o [u̯p] prid. (ọ̑-ȋ) 1. ki zna samo brati, ne pa pisati: statistični podatki o nepismenih in polpismenih prebivalcih države 2. ekspr. ki se slabo, nepravilno izraža, zlasti pismeno: bil je inženir, vendar polpismen // jezikovno slab, nepravilen: polpismen članek ♪
  2.      pólpísmenost  -i [u̯p] ž (ọ̑-ȋ) 1. znanje branja, ne pa pisanja: odpravljati nepismenost in polpismenost 2. ekspr. slabo, nepravilno izražanje, zlasti pismeno: polpismenost mladih maturantov 3. slabš., navadno s prilastkom premajhna razgledanost, izkušenost v kaki stroki: v tem dejanju se vidi njegova politična polpismenost ♪
  3.      pólpoklícen  -cna -o [u̯p] prid. (ọ̑-ȋ) nanašajoč se na stalno, načrtno, vendar ne poklicno ukvarjanje z določeno dejavnostjo: polpoklicni pevski zbor; polpoklicno gledališče ♪
  4.      pólpretékel  -têkla -o [u̯p-ǝu̯] prid. (ọ̑-ẹ́ ọ̑-é) ki je še razmeroma blizu sedanjosti, sodobnosti: pomembni dogodki polpretekle dobe / sodobni in polpretekli nazori; sam.: pisati o sodobnem in polpreteklem ♪
  5.      pólpretêklost  -i [u̯p] ž (ọ̑-é) preteklost, ki je še razmeroma blizu sedanjosti, sodobnosti: v polpreteklosti so bile te bolezni pogoste ♪
  6.      pólprevóden  -dna -o [u̯p] prid. (ọ̑-ọ̄) elektr. ki dopušča veliko manjše prehajanje električnega toka kot prevodnik: polprevodna snov ♪
  7.      pólprevódnik  -a [u̯p] m (ọ̑-ọ̑) elektr. snov, ki dopušča veliko manjše prehajanje električnega toka kot prevodnik: čiščenje polprevodnikov; silicij, germanij in drugi polprevodniki / tovarna polprevodnikov ♪
  8.      pólprevódniški  -a -o [u̯p] prid. (ọ̑-ọ̑) nanašajoč se na polprevodnik: diode in drugi polprevodniški elementi / polprevodniška industrija ♪
  9.      pólpriklópnik  -a [u̯p] m (ọ̑-ọ̑) avt. vozilo brez lastnega pogona, ki se s sprednjim delom naslanja na vlečno vozilo: tovornjak s polpriklopnikom ♪
  10.      pólpriprávljen  -a -o [u̯p] prid. (ọ̑-ȃ) ki ni popolnoma, do konca pripravljen: s seboj so vzeli polpripravljene jedi ♪
  11.      pólprofesionálen  -lna -o [u̯p] prid. (ọ̑-ȃ) 1. nanašajoč se na nepoklicno, vendar plačano ukvarjanje z določeno dejavnostjo: polprofesionalni nogometaš, plesni učitelj / polprofesionalna liga // nanašajoč se na stalno, načrtno, vendar ne poklicno ukvarjanje z določeno dejavnostjo; polpoklicen: polprofesionalno gledališče / polprofesionalno obdobje ansambla 2. ki je po kvaliteti med profesionalnim, poklicnim in amaterskim: doseči polprofesionalno raven ♪
  12.      pólproletárec  -rca [u̯p] m (ọ̑-ȃ) polit., soc. kdor se preživlja z obdelovanjem lastnega zemljišča in z delom v industriji ali kmetijstvu: kmetje se spreminjajo v polproletarce; siromašni kmetje in drugi polproletarci ♪
  13.      pólproletariát  -a [u̯p] m (ọ̑-ȃ) polit., soc. ljudje, ki se preživljajo z obdelovanjem lastnega zemljišča in z delom v industriji ali kmetijstvu: izseljevanje polproletariata / kmečki polproletariat ♪
  14.      pólproletárski  -a -o [u̯p] prid. (ọ̑-ȃ) nanašajoč se na polproletarce: polproletarski otroci / polproletarska miselnost ♪
  15.      pólprozóren  -rna -o [u̯p] prid. (ọ̑-ọ́ ọ̑-ọ̄) ki ni popolnoma prozoren: masten papir, motno steklo in druge polprozorne snovi / polprozorna tančica / ljudi okoli sebe je videl v polprozorni megli ● ekspr. njen polprozorni obraz je bil miren precej bledi ♪
  16.      pólpuščáva  -e [u̯p] ž (ọ̑-ȃ) geogr. področje, kjer se mešajo značilnosti puščave in stepe: polpuščave srednje Azije ♪
  17.      pólsánje  -sánj [u̯s] ž mn. (ọ̑-á ọ̑-ȃ) sanje, na katere še močno vpliva zavest, stvarno okolje: polsanje so izginile; lepe, zmedene polsanje / v polsanjah je nekaj govoril ♪
  18.      pólslán  -a -o [u̯s] prid. (ọ̑-ȃ ọ̑-á) ki ni popolnoma slan: polslana jed ♦ geol. polslana voda voda, ki je mešanica morske in sladke vode; somornica; polslano morje morje, v katerem se mešata morska in sladka voda ♪
  19.      pólspánje  -a [u̯s] s (ọ̑-á) knjiž. rahlo spanje: prebuditi se iz polspanja; v polspanju kaj slišati; pren., ekspr. jutranja pokrajina je dihala v polspanju ♪
  20.      pólst  -í [u̯s tudi ls] ž, daj., mest. ed. pôlsti in pólsti (ọ̑) blago iz med seboj prepletenih ali zlepljenih naravnih ali umetnih vlaken: izdelovati polst; copate, klobuk iz polsti; neskl. pril.: teh. polst pero ♪
  21.      pólstávek  -vka [u̯s] m (ọ̑-ȃ) 1. lingv. stavek brez osebne glagolske oblike: uporabiti polstavek 2. muz. najmanjši oblikovni del skladbe, navadno v obsegu dveh taktov: fraza in polstavek ♪
  22.      polstén  -a -o [u̯s tudi ls] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na polst: polstene copate; polsteno pokrivalo ♦ bot. polsteni list list, pokrit s kratkimi, gostimi, togimi dlakami; teh. polsteno pero svinčnik s stenjem, polnjen s posebnim barvilom polsténo prisl.: polsteno dlakav, kosmat ♪
  23.      polsténka  -e [u̯s tudi ls] ž (ẹ̄) zool. gosenici podobna členasta žival s ščetinami mavričnih barv, ki živi na morskem dnu, Aphrodite aculeata ♪
  24.      polstíti  -ím tudi pólstiti -im [u̯s tudi ls] nedov. (ȋ í; ọ̄ ọ̑) tekst. z valjanjem, pritiskanjem ob višji temperaturi med seboj prepletati ali vezati živalska vlakna: polstiti zajčjo dlako; polstiti volno / polstiti loden, tkanino polstèn -êna -o tudi pólsten -a -o: blago je polsteno in kosmateno ♪
  25.      pólstolétje  -a [u̯s] s (ọ̑-ẹ̑) doba, ki traja pol stoletja: v zadnjem polstoletju se je marsikaj spremenilo / star. časopis je začel izhajati leta 1928, to je pred polstoletjem pred pol stoletja / zgodovina drugega polstoletja našega štetja ♪

   30.839 30.864 30.889 30.914 30.939 30.964 30.989 31.014 31.039 31.064  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA