Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (30.664-30.688)


  1.      pokoríti 2 -ím nedov. (ȋ í) star. kaznovati: takrat so učence pokorili s šibo ● ekspr. človeka pokorijo bolezni so mu v breme; ekspr. za ta korak se bo še pokoril občutil bo neprijetne, hude posledice; ekspr. za vlom se bo moral pokoriti nekaj let biti v zaporu, ječi ◊ rel. pokoriti se za grehe delati pokoro ♪
  2.      pokórnost  -i ž (ọ́) podrejanje oblasti, gospostvu koga: odrekati, priseči komu pokornost; od nje je zahteval pokornost; pokornost nadrejenim / to je storil iz pokornosti do svoje matere ♪
  3.      pòkosílen  -lna -o prid. (ȍ-ȋ) nanašajoč se na čas po kosilu: pokosilni počitek / pokosilno razpoloženje ♪
  4.      pokósiti  -im dov. (ọ́) pojesti kosilo: ko je pokosil, je šel na delo / pokositi enolončnico pojesti za kosilo ♪
  5.      pokosíti  -ím dov., pokósil (ȋ í) 1. končati košnjo: ko so pokosili, je bilo sonce že visoko; za letos smo pokosili // s koso, kosilnico odrezati travo, žito: veliko so že pokosili / pokositi deteljo / pokositi travnik 2. ekspr. s streljanjem povzročiti, da kdo pade smrtno zadet, hudo ranjen: mitraljezec je pokosil pet napadalcev / pokositi s strojnico / del armade je pokosila artilerija pobila, uničila // povzročiti, da kdo umre: pokosila ga je gripa, tuberkuloza; lakota je pokosila mnogo prebivalstva / vojna je pokosila veliko življenj ∙ ekspr. pokosila ga je smrt umrl je; žarg., šport. branilec je grdo pokosil srednjega napadalca ga udaril nizko po nogah, da je padel pokošèn -êna -o: pokošeni travniki; na vrhu so kot pokošeni popadali po tleh ♪
  6.      pokostenéti  -ím dov. (ẹ́ í) spremeniti se v kost: hrustanec pokosteni ♪
  7.      pokòt  -ôta m (ȍ ó) zastar. istočasno skoteni mladiči; gnezdo: pokot slepih mačic / žival se je okužila ob pokotu ob kotitvi ♪
  8.      pokracáti  -ám dov. (á ȃ) slabš. počečkati: pokracali so vse stebre pokracán -a -o: pokracani listi papirja ♪
  9.      pokrájina  tudi pokrajína -e ž (ā; í) 1. manjše ali večje ozemlje glede na oblikovanost, obraslost, urejenost: pokrajina se je spremenila; občudovati lepoto pokrajine / slovenska pokrajina je zelo raznovrstna / gorata, tropska pokrajina; rodovitna pokrajina; pokrajina oljk in pomaranč / industrijska, kmetijska pokrajina // določeno manjše ali večje ozemlje sploh: megla leži nad pokrajino; Dolenjska, Primorska in druge slovenske pokrajine 2. v nekaterih državah višja upravna enota: država je razdeljena na pokrajine; glavno mesto pokrajine ∙ avtonomna pokrajina v sklopu države, višje upravne enote organizirana politična skupnost z avtonomnimi pravicami ali ozemlje, ki pripada tej skupnosti 3. um. slika, na kateri je upodobljena pokrajina; krajina: na steni je viselo nekaj pokrajin in portretov 4. knjiž., s prilastkom področje, območje: to so zanimive miselne pokrajine / z oslabljenim pomenom: odpreti komu pokrajine svoje duše; obdala ga je pokrajina molka ◊ jur. Socialistična avtonomna pokrajina Kosovo; rel. cerkvena pokrajina; urb. kulturna pokrajina kultivirana, preoblikovana ♪
  10.      pokrajínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pokrajino: a) pokrajinska lepota / pokrajinska razglednica, slika b) pokrajinski namestnik, odbor / pokrajinska avtonomija / pokrajinski časopis, muzej c) pokrajinska skupščina, ustava pokrajínsko prisl.: ta država je pokrajinsko zelo različna ♪
  11.      pokrajínstvo  -a s (ȋ) 1. pripadnost določeni pokrajini: poudarjati svoje pokrajinstvo / slabš. otresti se ozkega pokrajinstva 2. obravnavanje, prikazovanje značilnosti določene pokrajine: želeli so pospeševati pokrajinstvo v literaturi, znanosti ♪
  12.      pokramljáti  -ám dov. (á ȃ) krajši čas kramljati: malo sta posedela in pokramljala o tem in onem; z njo rad pokramlja ♪
  13.      pokrásti  -krádem dov., stil. pokràl pokrála (á ȃ) drugega za drugim ukrasti: v nekaj dneh so mu pokradli ves denar; pokrasti jabolka; ekspr. vrata zaklepa, sicer bi ji vse pokradli; ujeli so fanta, ki je veliko pokradel po vasi ● zastar. tatovi so ga hoteli pokrasti okrasti; tu in tam so kaj pokradli ukradli pokráden -a -o: vrednost pokradenega blaga je bila velika ♪
  14.      pokratkočásiti  -im dov. (á ȃ) krajši čas kratkočasiti: prizadeval si je, da bi jih pokratkočasil; pokratkočasil se je s prijatelji ♪
  15.      pokrégati  -am dov. (ẹ̑) pog. opomniti, ošteti: pokregal ga je, da se igra z življenjem ♪
  16.      pokreníti  -krénem dov. (ȋ ẹ́) publ. 1. ukreniti, narediti: v podjetju niso še ničesar pokrenili za izboljšanje razmer; pokrenili so vse potrebno, da bodo štipendije pravočasno izplačane / zanimalo ga je, če bo kaj pokrenil zoper njega 2. dati pobudo, začeti: pokreniti akcijo; pokreniti prerod duhovnega življenja / pokreniti zanimanje za jezik vzbuditi ● publ. tudi njegovo stvar bo pokrenil začel reševati ♪
  17.      pokrepčáti  -ám dov. (á ȃ) nav. ekspr. povzročiti, da postane kaj krepkejše, močnejše: juha ga je pokrepčala; pogreli so se in pokrepčali s čajem / redko hladen zrak ga je pokrepčal osvežil pokrepčáti se najesti in napiti se: pokrepčati se v gostilni pokrepčán -a -o: pokrepčana in spočita sta nadaljevala pot ♪
  18.      pokrepíti  -ím dov., pokrépil (ȋ í) knjiž., redko utrditi, okrepiti: gibanje ga je pokrepilo / dogodki so naše mnenje še pokrepili / vino ga je pokrepilo pokrepčalo, okrepčalo pokrepíti se najesti in napiti se: v gostilni so se malo pokrepili ♪
  19.      pokrèt  -éta m (ȅ ẹ́) 1. zastar. delovanje skupine, množice za dosego določenega cilja; gibanje: pokret se začne; pridružiti se mladinskemu pokretu 2. žarg. pohod, premik: pripraviti opremo za pokret / letala so ugotovila pokret sovražnih oddelkov proti prvim bojnim črtam ● zastar. ponosni pokreti gibi, kretnje ♪
  20.      pokréten  -tna -o prid. (ẹ̄) 1. zastar. premičen, prestavljiv: pokretne partizanske bolnice; pokretne delavnice 2. žarg. ki se lahko premika, hodi: nekateri ranjenci so bili še pokretni; težko pokretni stari ljudje ♪
  21.      pokrikávati  -am nedov. (ȃ) v presledkih krikati: ihtela je in tožeče pokrikavala / ekspr. fantje so se smejali in veselo pokrikavali povriskavali ♪
  22.      pokristjániti  -im dov. (á ȃ) narediti kaj krščansko: pokristjaniti prebivalce; njeni starši so se pokristjanili ♪
  23.      pokríti  -kríjem dov., pokrìl tudi pokríl (í ȋ) 1. dati, položiti na odprt del ustrezen predmet: pokriti lonec / pokriti s pokrovko // dati, položiti na kaj zlasti zaradi varstva, zaščite: pokriti gredo; pokriti posteljo s pregrinjalom; pokriti stopnice s preprogo; bilo ga je strah, zato se je pokril čez glavo / pokriti glavo dati pokrivalo nanjo; otroka bo ponoči zeblo, dobro ga pokrij odeni; star. hladno je, pokrij klobuk pokrij se s klobukom // na streho položiti kritino: pokrili so že pol strehe / streho pokriti z opeko / hiše še niso pokrili 2. narediti, da je kaj nevidno: čelo so mu pokrili gosti lasje / oblak pokrije sonce; z rokami (si) pokrije obraz in zajoka / ploskev pokriti z voskom prekriti 3. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom pojaviti se na površju česa: sneg je pokril gore / bledica, zadrega je pokrila njen obraz; koža se mu je pokrila z znojem / noč, tema pokrije zemljo 4. zagotoviti z enako ali večjo vsoto denarja plačilo, izplačilo česa: sam ne more pokriti vseh izdatkov; s tem se bodo pokrili stroški za natečaj // publ. preskrbeti toliko izdelkov, blaga, stvari, kolikor jih kdo potrebuje, porabi, zadovoljiti: tovarna pokrije s svojimi izdelki polovico jugoslovanskih potreb; s tem bi pokrili sedanje stanovanjske potrebe / s tem živilom pokrijemo dnevno potrebno količino beljakovin ● knjiž. znanstveni del razstave je pokril največ razstavnega prostora zavzel; je bil najbolj obsežen; zadrego je skušala pokriti s smehljajem prikriti; publ. orkester je večkrat pokril solista preglasil; ekspr. pokril ji je obraz s poljubi večkrat zapovrstjo jo je poljubil pokríti se dati pokrivalo na glavo: bilo je hladno, zato se je pokril / pokriti se s kapo, klobukom pokrít -a -o deležnik od pokriti: s snegom pokrit grm; s tem so bili pokriti vsi izdatki; bil je raztrgan in pokrit z blatom; ven je šel toplo oblečen in pokrit; ležali smo pokriti s konjsko odejo; miza je bila pokrita z belim prtom // ki je v zaprtem prostoru ali ima streho: kopališče z odkritim in pokritim bazenom; pokrita tržnica; pokrito drsališče / pokrita greda greda, ograjena in navadno pokrita s steklom; zaprta greda ● pokrit je z gosto dlako ima gosto dlako; v posodo mu je stresel le toliko, da je bilo dno pokrito zelo malo; ekspr. ranjenec je bil pokrit z ranami je imel veliko ran; pog., ekspr. ta človek je pokrita rihta ne kaže svojih negativnih lastnosti ◊ arhit. pokriti atrij atrij z bazilikalno streho ♪
  24.      pokriváč  -a m (á) 1. nar. vzhodno krovec: bil je pokrivač / pokrivač slamnatih streh 2. knjiž., s širokim pomenskim obsegom kar se rabi za pokrivanje: sneti pokrivače s topovskih delov; na steni so viseli pokrivači pokrovke; ležal je pod toplim pokrivačem odejo ♪
  25.      pokriválen  -lna -o prid. (ȃ) ki se rabi za pokrivanje: pokrivalne plošče ♪

   30.539 30.564 30.589 30.614 30.639 30.664 30.689 30.714 30.739 30.764  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA