Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (3.014-3.038)



  1.      podpísen  -sna -o prid. () nanašajoč se na podpis ali podpisovanje: začela se je podpisna akcija / podpisni kartonček
  2.      pòdpreddnica  -e ž (-ẹ̑) ženska oblika od podpredsednik: izvolili so jo za podpredsednico
  3.      pòdpreddnik  -a m (-ẹ̑) namestnik predsednika: izvoliti predsednika in več podpredsednikov / podpredsednik izvršnega sveta
  4.      podrásel  -sla -o tudi podrástel -tla -o [ǝ] prid. (ā á) ki je zrasel pod čim drugim: podraslo drevo ♦ bot. podrasla plodnica plodnica, ki leži pod drugimi cvetnimi deli in je zrasla s cvetiščem; prim. podrasti
  5.      podrešétina  tudi podrešêtina -e ž (ẹ̑; ) agr. kar se izloči pri čiščenju (žita) skozi rešeto: uporabiti podrešetino za krmo
  6.      podrískati se  -am se dov. ( ) ekspr. iztrebiti se: otrok se je podriskal ∙ vulg. podriskam se na to popolnoma nič ne upoštevam tega
  7.      podrvati  -am nedov. (ẹ́) 1. knjiž. lahkotno se premikati v presledkih po gladki površini: podrsevati po parketu sem in tja // drseč v presledkih se spuščati, padati: kaplje so podrsevale z vej 2. redko podrsavati: prsti podrsevajo po strunah / na steni podrseva ura
  8.      poddeln  -a -o [dǝl] prid. () vet., navadno v zvezi podsedelna odeja odeja, ki je za pod sedlo
  9.      poddlica  in poddlica -e ž (; ẹ̑) vet. podsedelna odeja: konji so bili pokriti s podsedlicami
  10.      podsejáti  -jem dov., podj in podj; podsejál (á ẹ̑) agr., gozd. vsejati a) pod starejšo rastlino: podsejati jelko / podsejati gozd b) med že rastoče rastline rastlino druge vrste: v žito podsejati deteljo
  11.      podk  -éka m ( ẹ́) nar. 1. prag (v hiši): Ilovnata tla na podseku so bila razmehčana (I. Potrč) 2. vzhodno tram, ki omejuje podstenje na zunanji strani: hrastov podsek
  12.      podkati  -am dov. (ẹ́ ẹ̑) s sekanjem od spodaj ločiti: podsekati drevo / podsekati korenine / ves plevel je podsekal podkan -a -o: podsekano drevo; kot podsekan se je zrušil ob postelji
  13.      podsekávati  -am nedov. () s sekanjem od spodaj ločevati: podsekavati drevo / legel je na bok in začel podsekavati steno
  14.      pòdkcija  -e ž (-ẹ́) knjiž. pododdelek: ta sekcija ima več podsekcij
  15.      pòdsekretár  -ja m (-á) namestnik sekretarja: postal je podsekretar / republiški podsekretar kdor pomaga republiškemu sekretarju pri vodenju republiškega upravnega organa
  16.      pòdsestàv  -áva [ses in sǝs] m (- -á) strojn. skupina strojnih delov, ki v okviru sestava predstavlja tehnološko, funkcijsko enoto: podsestav stroja; kontrola podsestavov
  17.      podtev  -tve ž (ẹ̑) glagolnik od podsejati: pri podsetvi so uporabljali sejalnik / podsetev travnikov
  18.      podvek  -vka m (ẹ̑) agr. rastlina, posejana med že rastoče rastline: v pšenico sejati podsevek
  19.      podsméhniti se  -em se dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž., redko posmehniti se: zelo očitno se mu je podsmehnil
  20.      podsmíhati se  -am se nedov. ( ) knjiž., redko posmehovati se: stal je ob strani in se jim podsmihal
  21.      podstopíti se  in podstópiti se -im se dov. ( ọ́ ọ̑) zastar. lotiti se, začeti: tega dela se še podstopiti ne upam / česar se podstopi, vse mu spodleti // upati si, drzniti si: ne podstopim se prositi
  22.      podstréšek  -ška m (ẹ̑) star. 1. napušč: hiša ima širok podstrešek; stati pod podstreškom 2. pokrit, na straneh odprt prostor, navadno ob drugem poslopju; lopa: v visokem podstrešku ob hiši je stalo nekaj konj
  23.      podstréšen  -šna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na podstreho ali podstrešje: podstrešne stopnice; podstrešno okno / podstrešni prostori / stanuje v podstrešni sobi; dobila je podstrešno stanovanje
  24.      podušésen  -sna -o prid. (ẹ̑) ki je, se nahaja pod ušesom: podušesna bula ♦ vet. vnetje podušesne slinavke
  25.      podušéviti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) redko poduhoviti: poduševiti človeka / poduševiti naravo

   2.889 2.914 2.939 2.964 2.989 3.014 3.039 3.064 3.089 3.114  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA