Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (2.989-3.013)


  1.      pobótriti se  -im se dov., pobótren (ọ̄) v krščanskem okolju stopiti, priti v botrsko razmerje: družini sta se pobotrili ♪
  2.      pobraníti se  in pobrániti se -im se dov. (ȋ á) krajši čas braniti se: pobranil se je zaradi lepšega / saj nisem hotel, se je pobranil pred očetom ♪
  3.      pobrátiti se  -im se dov. (á ȃ) skleniti bratsko, prijateljsko razmerje, navadno po ustaljenem obredu: ob drugem srečanju sta se pesnika pobratila ∙ mesti sta se pobratili na podlagi sklepa skupščine sta začeli gospodarsko, politično, kulturno sodelovati // zlasti v srbskem okolju slovesno obljubiti bratovsko ljubezen osebi, s katero kdo ni v krvnem sorodstvu: pobratila sta se in dane obljube nista prelomila pobrátiti knjiž. povzročiti medsebojna naklonjena, prijateljska čustva: ta ideja jih je pobratila pobráten -a -o: pobrateni narodi ♪
  4.      pobrígati se  -am se dov. (ȋ) pog. 1. poskrbeti za kaj: pobrigati se za hrano / pobrigati se za živino 2. pozanimati se, zmeniti se za kaj: med kuhanjem se je gospa nekoliko pobrigala za moje zasebne zadeve ♪
  5.      pobríniti se  -em se dov. (í ȋ) zastar. 1. poskrbeti za kaj: pobriniti se za ogenj in zajtrk / pobrinil se je za siroto 2. pozanimati se, zmeniti se za kaj: nihče se ni pobrinil za objokani obraz neveste; pobrinil se je tudi za dobre lastnosti obtoženca ♪
  6.      poburžújiti se  -im se dov. (ū ȗ) slabš. pomeščaniti se: poburžujil se je ♪
  7.      pocigániti se  -im se dov. (á ȃ) prilagoditi se ciganskemu načinu življenja in mišljenja: ušel je od doma in se pociganil ♪
  8.      počásen  -sna -o prid., počasnéjši in počásnejši (á ā) 1. ki porabi za kako pot ali delo razmeroma dosti časa: počasen človek; počasni konji; je počasen pri delu // ki ima majhno hitrost: počasen tok reke; počasna hoja, vožnja; počasno vrtenje / počasen ples / počasna rast / počasen tempo dela / stopati s počasnimi koraki počasi 2. opravljen v daljšem času, kot je običajen za določeno delo, opravilo: počasna izdelava dokumentacije; počasno prekajevanje mesa; počasno vzhajanje testa 3. ki nastopi v razmeroma dolgem času: počasna sprememba / počasna smrt ● pog. je počasnih nog počasi hodi; žarg., šport. sneg je počasen ne dopušča, omogoča velike hitrosti pri smučanju, sankanju; pog. bolj počasne glave, pameti je ni sposoben hitro dojemati, prodorno misliti; ekspr. počasno delo zamudno; dihanje bolnika je postajalo počasnejše in utrip slabotnejši vdihi in izdihi so bili v čedalje večjem časovnem presledku ◊ avt. pas za počasni promet vozni pas za vozila z manjšo hitrostjo; film. počasni hod kamere hod kamere, pri katerem je mogoče posneti od 24 do 2 sliki na sekundo počásno prisl. 1. zastar. počasi: počasno hoditi, odpirati 2. v primerniku bolj počasi: hodil je čedalje počasneje; dobro bi bilo voziti malo počasneje; zakostenitev pri človeku poteka počasneje kot pri živalih ♪
  9.      počutíti se  in počútiti se -im se nedov. (ȋ ú) 1. imeti določeno osebno mnenje o svojem stanju, položaju: počutili so se dovolj močne, da so nadaljevali pot; zmerom bolj se počuti žensko; počutiti se osamljenega; počutiti se zdravega 2. imeti, šteti se za kaj: počutiti se aristokrata; počutiti se zmagovalca / počutiti se mladega; počutiti se enakopravnega 3. s prislovnim določilom izraža, da osebek glede na okoliščine doživlja stanje, kot ga nakazuje določilo: v topli sobi so se dobro počutili; počutiti se domače, prijetno; nelagodno se počutiti; počutil se je kot preganjana žival / pri vas se dobro počuti se mu zdi prijetno, domače; počutite se kakor doma kar se da sproščeno, udobno / kot vljudnostna fraza kako se počutite ● počutiti se kot pes v cerkvi odveč, nezaželen; počutiti se kot riba na suhem neugodno, slabo, v vodi ugodno, prijetno ♪
  10.      podáljšek  -ška m (ȃ) del česa, s katerim se kaj podaljša: izdelati podaljšek rokavov; zgraditi podaljšek objekta; stekleni podaljšek cevi / pustiti nekaj blaga za podaljšek podaljšanje ◊ lingv. podaljšek osnove; navt. zgornji podaljšek vrhnji del sestavljenega jambora; šport. podaljšek tekme čas, ki se doda določenemu času igre zaradi neodločenega izida, kadar je treba določiti zmagovalca ♪
  11.      podaljševálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na podaljševanje: podaljševalni procesi ♦ elektr. podaljševalna vtičnica ♪
  12.      podaljševánje  -a s (ȃ) glagolnik od podaljševati: podaljševanje šolanja / podaljševanje osnove ♪
  13.      podaljševáti  -újem nedov. (á ȗ) delati kaj (bolj) dolgo: podaljševati obleke; razpoke v lesu se podaljšujejo / dan se že podaljšuje ♦ lingv. osnove se podaljšujejo z j ♪
  14.      podbóčiti se  -im se dov. (ọ̄ ọ̑) upreti roke v boke: vzravnal se je in se podbočil / podbočiti se z obema rokama; podbočila je roki in odgovorila podbóčen -a -o: s podbočenima rokama se je postavila pred vrata ♪
  15.      pòddesétnik  -a m (ȍ-ẹ̑) v avstrijskem in nemškem okolju najnižji vojaški čin ali vojak s tem činom: ujeli so poddesetnika; biti imenovan za poddesetnika ♪
  16.      podesetériti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) narediti desetkrat tolikšno: podeseteriti proizvodnjo krmil // ekspr. zelo pomnožiti, povečati: svoje premoženje je podeseteril; z zimo so se težave podeseterile podesetérjen -a -o: njihove sile so podeseterjene ♪
  17.      podesetóriti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) podeseteriti: podesetoriti pridelke / to je podesetorilo njihovo moč podesetórjen -a -o: delal je s podesetorjeno vnemo ♪
  18.      podhúliti se  -im se dov. (ú ū) knjiž., redko pritajiti se, sključiti se: stopil je za kamenje in se tam podhulil podhúljen -a -o 1. deležnik od podhuliti se: podhuljena drža 2. ekspr. neodkrit, neiskren: podhuljen smeh ♪
  19.      podlések  in podlêsek -ska m (ẹ̑; é) 1. trajnica, ki požene jeseni iz gomolja velik vijoličast cvet: po travnikih je že cvetel podlesek / jesenski podlesek 2. poljud. rastlina z vijoličastimi cveti, ki rastejo iz gomolja, strok. pomladanski žafran: otroci so nabirali podlesek / pomladanski podlesek ◊ zool. gozdni glodavec mišje velikosti z rdečkasto rumenim, po prsih in tačkah belim kožuhom in s kosmatim repom, Muscardinus avellanarius ♪
  20.      podlésen  -sna -o prid. (ẹ̑) bot., v zvezi podlesna vetrnica rastlina s pecljatimi stebelnimi listi in navadno belim cvetom, Anemone nemorosa: trobentice in podlesne vetrnice ♪
  21.      podmúliti se  -im se dov. (ú ȗ) potuhniti se: otrok se je podmulil podmúljen -a -o: njegov smeh je bil neodkrit, podmuljen; prisl.: gleda podmuljeno ♪
  22.      podnebésen  -sna -o prid. (ẹ̑) knjiž., ekspr. ki je zelo visoko: podnebesne ptice / podnebesne višine ♪
  23.      podobopísen  -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na podobopis, podobopisje: podobopisna znamenja / podobopisna pisava ♪
  24.      podobríkati se  -am se dov. (ȋ) izkazati komu v manjši meri prijaznost, navadno z namenom pridobiti si naklonjenost: ve, kje se je treba podobrikati; znati se podobrikati / podobrikati se dekletu / maček se mi je podobrikal ♪
  25.      pòdodsèk  -éka m (ȍ-ȅ ȍ-ẹ́) 1. del odseka: tudi ta pododsek ceste so obnovili / področje so razdelili na več odsekov in pododsekov 2. raba peša organizacijska enota v okviru odseka: pododsek društva ♪

   2.864 2.889 2.914 2.939 2.964 2.989 3.014 3.039 3.064 3.089  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA