Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (29.839-29.863)


  1.      pobíti  -bóm stil. -bódem dov., pobódi pobódite in pobodíte (ȋ ọ̄, ọ̄) star., navadno kot velelnik ostati: pobodi še malo pri nas ♪
  2.      pobítje  -a s (ȋ) star. 1. uboj, umor: zgodilo se je strašno pobitje 2. razdejanje, uničenje: vihar je povzročil grozno pobitje ♪
  3.      pobítost  -i ž (ȋ) stanje pobitega človeka: obšla ga je pobitost; zapadel je v duševno otopelost in pobitost / moralna pobitost ♪
  4.      poblagoslovíti  -ím dov., poblagoslóvil; poblagoslovljèn tudi poblagoslóvljen (ȋ í) v krščanskem okolju drugega za drugim blagosloviti: ob božiču je vse pokadil in poblagoslovil ♪
  5.      pobledíti  -ím dov., poblédi tudi poblêdi; poblédil (ȋ í) narediti kaj bledo: mesečina je pobledila kupole ♪
  6.      poblèsk  tudi poblésk -éska m (ȅ ẹ́; ẹ̑) 1. trenuten, rahel odboj iskreče se svetlobe: gledal je sončne pobleske na strehah / ekspr. zadnji pobleski zarje odsevi 2. ekspr., s prilastkom kratkotrajen, močen izraz, pojav česa: včasih ima pobleske genialnosti / svetli pobleski ljubezni / knjiž. v tem je majhen poblesk resnice drobec, delček ♪
  7.      poblestévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. pobleščavati se: jezero poblesteva v soncu; srebrnina je poblestevala ob plamenu sveč / bliski poblestevajo skozi noč ♪
  8.      poblísk  -a m (ȋ) 1. glagolnik od pobliskati se ali poblisniti: a) pobliski luči, svetilnika / med pobliskom, ki je napovedoval nevihto, je zagledal njen bledi obraz b) njena otroškost se kaže v sproščenem smehu, v pobliskih oči / poblisk jeze, veselja je zažarel v njegovih očeh / ekspr. ujel je poblisk njene postave odsev 2. ekspr., s prilastkom kratkotrajen, močen izraz, pojav česa: imeti genialne pobliske; v sklepu je viden poblisk zdravega razuma / na obzorju so se kazali pobliski revolucije ♪
  9.      pobliskávati  -am nedov. (ȃ) 1. večkrat, v presledkih močno zasvetiti: onkraj reke pobliskavajo luči mesta / avtomobilist mu je pobliskaval z žarometi; brezoseb. na zahodni strani neba (se) je pobliskavalo 2. ekspr. odbijati iskrečo se svetlobo: bajoneti, okna pobliskavajo v soncu / oči mu jezno pobliskavajo / pobliskavati z očmi; pren. v teh verzih pobliskava modrost // prikazovati, gibati se v iskreči se svetlobi: beli zobje se ji pobliskavajo izza rdečih ustnic / iz njenih oči pobliskava šaljivost ● pog. reporterji pobliskavajo z aparati fotografirajo z uporabo bliskovne luči; ekspr. v spominu so se mu pobliskavale osebe iz letovišča se jih je večkrat, za krajši čas spomnil ♪
  10.      poblískniti  -em dov. (í ȋ) poblisniti: še nekajkrat je poblisknilo in nevihta je minila / oči so mu čudno poblisknile ∙ ekspr. z očmi pobliskniti po sogovorniku jezno ali živahno ga pogledati ♪
  11.      pobliskováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. večkrat, v presledkih močno zasvetiti: žaromet pobliskuje; brezoseb. na obzorju se pobliskuje se bliska 2. ekspr. odbijati iskrečo se svetlobo: dragulji, rosne kapljice pobliskujejo / njegove oči jezno, navdušeno pobliskujejo ● ekspr. pobliskuje se mu tisoč misli se mu pojavlja za krajši čas pobliskujóč -a -e: v soncu pobliskujoča gladina morja ♪
  12.      poblísniti  -em dov. (í ȋ) 1. na hitro močno zasvetiti se: luč je poblisnila in ugasnila; brezoseb. iz puške se je poblisnilo 2. ekspr. odbiti iskrečo se svetlobo: okna so kdaj pa kdaj poblisnila / jezno poblisniti z očmi ● ekspr. te besede so mi poblisnile skozi možgane sem se jih nenadoma spomnil; ekspr. šele tedaj se mi je poblisnilo, kaj je hotel sem dojel, spoznal; ekspr. nič pametnega se mi ni poblisnilo, zato sem molčal se nisem spomnil, domislil ♪
  13.      poblížje  in poblíže prisl. (í) knjiž. 1. bolj od blizu: pozneje sem si to skalovje ogledal pobližje; tega motorja še nisem videl pobližje 2. natančneje, podrobneje: oglejmo si vsebino romana pobližje; delavce moramo pobližje seznaniti s pravicami in dolžnostmi / morala bi se pobližje spoznati ♪
  14.      pobobnévati  -am nedov. (ẹ́) v presledkih bobneti: na nebu pobobneva grom; brezoseb. za gorami je še vedno pobobnevalo // bobneč v presledkih se hitro premikati: valovi pobobnevajo pod mostom / na cesti so pobobnevali tanki bobneli ♪
  15.      pobóčen  -čna -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na pobočje: pobočni greben / pobočna lega / pobočni veter 2. zastar. stranski: pobočne osebe romana / pobočni sorodniki daljni ♪
  16.      pobóčje  -a s (ọ̑) nagnjen svet med vznožjem in vrhom gore, hriba: pobočje so razrili hudourniki; gozdnata, skalnata pobočja; osojno, prisojno pobočje; položno, strmo pobočje; hiša na pobočju; vasi, raztresene po pobočjih / pobočje hriba ♪
  17.      pobógati  -am dov. (ọ̑) star. spraviti, pobotati: pobogati očeta s sinom; z njegovim posredovanjem sta se spet pobogala ♪
  18.      pobòj  -ôja m (ȍ ó) glagolnik od pobiti: preprečiti poboj divjadi ● star. zaradi poboja obeh bratov je bil obsojen na smrt uboja, umora; star. izognil se je vsesplošnemu poboju pretepu, spopadu ♪
  19.      pobolévati  -am nedov. (ẹ́) 1. večkrat, a ne hudo boleti: glava, želodec ga poboleva; poboleva jo pri srcu 2. redko bolehati: že nekaj mesecev poboleva ♪
  20.      pobóljšati  -am dov. (ọ̑) 1. povzročiti, da kdo pridobi boljše lastnosti: nova družba ga je poboljšala; tega človeka ni mogoče poboljšati; sklenila sta se poboljšati 2. izboljšati: poboljšati življenjske razmere / poboljšati kakovost izdelkov ● žarg., šol. učenec se je poboljšal v fiziki ima boljše ocene pobóljšan -a -o: poboljšani kaznjenci; poboljšani odnosi ♪
  21.      poboljšljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da poboljšati: poboljšljiv obsojenec / nekateri ljudje niso poboljšljivi ♪
  22.      pobôsti  -bôdem dov., pobôdel in pobódel pobôdla, stil. pobòl pobôla (ó) 1. napasti z rogovi: bik ga je pobodel; kravi sta se pobodli 2. zaradi ostrosti povzročiti komu pekočo bolečino: trnje ga je pobodlo 3. narediti vbode, vbodljaje: z vilicami je pobodel krompirje, da bi ugotovil, če so kuhani ● ekspr. jeza ga je pobodla postal je jezen; ekspr. pust ga je pobodel slabo se počuti zaradi nezmernega uživanja hrane, pijače ob pustu ♪
  23.      pobótati  -am dov. (ọ̄) s svojim delovanjem, vplivom doseči, da kdo nima, ne kaže več odklonilnega odnosa do koga: pobotati sprta zakonca; sporekla sta se, a sta se kmalu spet pobotala; pobotal se je z očetom ◊ jur. pobotati terjatev poravnati jo z nasprotno terjatvijo pobótati se star. dogovoriti se, pogoditi se: pobotati se za plačilo pobótan -a -o: pobotana soseda ♪
  24.      pobóten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pobotanje: pobotni dogovor ♦ jur. pobotna listina pobotnica ♪
  25.      pobótnica  -e ž (ọ̑) jur. dokument, s katerim se potrdi plačilo dolga: izdati, podpisati pobotnico / izbrisna pobotnica ♪

   29.714 29.739 29.764 29.789 29.814 29.839 29.864 29.889 29.914 29.939  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA