Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (29.564-29.588)


  1.      plávnik  -a m (ȃ) nar. zahodno velika kad, v kateri se mečka grozdje: nositi grozdje v plavnik; brente, barigle in plavniki ♪
  2.      plavogardístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na plavo gardo: plavogardistična postojanka / plavogardistično gibanje ♪
  3.      plavolás  in plavolàs -ása -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima svetle lase: plavolasi otroci; bila je plavolasa, modrooka, zelo živahna deklica ♪
  4.      plavoláska  -e ž (ȃ) ženska, ki ima svetle lase: on je črnolas, njegova sestra pa je plavolaska ♪
  5.      plavolášček  -čka m (ȃ) manjšalnica od plavolasec: na dvorišču se je igral rdečeličen plavolašček ♪
  6.      plavút  -i ž (ȗ) 1. nav. mn. organ za plavanje na trupu rib, nekaterih v vodi živečih živali: krmariti s plavutmi; velika kitova plavut 2. plavuti podoben predmet, ki se da na noge pri plavanju in potapljanju: natakniti si masko in plavuti ◊ navt. plavut ozka kovinska plošča ob bokih ladje, ki zmanjšuje njeno zibanje; zool. hrbtna plavut; prsna plavut parna plavut pri ribah, ležeča za škrgami; repna plavut; tolsta plavut neparna plavut pri lososih, postrvih, ležeča med hrbtno in repno plavutjo ♪
  7.      plavúta  -e ž (ȗ) star. plavut: ribe se premikajo s plavutami ♪
  8.      plavúten  -tna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na plavut: ošiljena plavutna oblika / plavutna noga ♦ nav. mn., zool. plavutni trak hrustančasti ali koščeni oporni del plavuti ♪
  9.      plavútka  -e ž (ȗ) manjšalnica od plavut: nekatere ribe imajo več plavutk / potapljati se s plavutkami in masko ♪
  10.      plavutonóžec  -žca m (ọ̑) nav. mn., zool. morskemu življenju prilagojeni sesalci z nogami, spremenjenimi v plavuti, Pinnipedia: glavonožci in plavutonožci ♪
  11.      plávžar  -ja m (ȃ) delavec pri plavžu: javorniški in jeseniški plavžarji ♪
  12.      plávžarski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na plavžarje ali plavžarstvo: plavžarska obleka / plavžarska industrija ♪
  13.      plávžen  -žna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na plavž: plavžno gorivo ♦ metal. plavžni koks metalurški koks, ki se uporablja v plavžu; plavžni plin plin, ki izhaja iz plavža; plavžna žlindra žlindra, ki nastaja pri taljenju rude v plavžu ♪
  14.      pláz  -ú stil. -a m (ȃ) 1. gmota snovi, ki se na strmem pobočju loči, odtrga od celote in zdrsne navzdol: plaz drsi, se sproži, utrga; plaz je zasul del ceste; prožiti, razstreljevati plazove; reševati izpod plazu; plaz debel, kamenja; zbudilo jih je bobnenje, grmenje plazu; nevarnost plazov; drli so v dolino kakor plaz / kamniti, snežni, zemeljski plaz / podmorski plaz; pren. gibanje je naraslo v mogočen plaz ♦ alp. mokri plaz plaz mokrega snega, ki v zaplatah pada ali drsi v dolino; pršni plaz plaz suhega snega, ki se v gostem oblaku razprši po zraku; talni plaz pri katerem zdrsnejo vse plasti snega // taka gmota na mestu, kjer se ustavi: plezati čez plazove in skale; hiša stoji na velikem plazu / plaz je že skopnel 2. ekspr., z rodilnikom velika količina česa premikajočega se: plaz tankov se vali po pobočju / govornik je zasul poslušalce s plazom besed, informacij; pesem je sprožila plaz polemik ♪
  15.      plázemski  -a -o [zǝm] prid. (ȃ) nanašajoč se na plazmo: plazemska mrena / plazemski gorilnik ♪
  16.      plázenje  -a s (á) glagolnik od plaziti se: plazenje po blatu, skalah; plazenje, skakanje in plezanje / sit sem že tega plazenja po gošči ♪
  17.      plazìč  -íča m (ȉ í) manjšalnica od plaz: kamenje se v plazičih usipa na stezo; kamnit, snežen plazič ♪
  18.      plazílec  -lca [u̯c in lc] m (ȋ) žival, ki se plazi po trebuhu: kače in drugi plazilci; pren., slabš. nekateri so še zdaj plazilci in petolizci pred gospodarji ♦ zool. plazilci živali s suho, zelo poroženelo povrhnjico, Reptilia ♪
  19.      plazílka  -e [u̯k in lk] ž (ȋ) 1. rastlina, ki se pri rasti širi s poleglimi, plazečimi se poganjki: od teh rastlin so nekatere velika drevesa, druge pa plazilke 2. ženska oblika od plazilec: kača je plazilka ♪
  20.      plazílski  -a -o [ls in u̯s] prid. (ȋ) nanašajoč se na plazilce: plazilski rep; to okostje je podobno plazilskemu / ostanki bogate plazilske favne ♪
  21.      plazína  -e ž (í) 1. alp. svet, na katerem so pogosto plazovi; plazišče: prečkati plazino; strme plazine 2. agr. trda, zbita plast zemlje, ki nastane pod brazdo pri oranju: peta pluga je delala plazino / pod plitvo plastjo zemlje se je naredila neprepustna plazina ♪
  22.      plazíšče  -a s (í) svet, na katerem so pogosto plazovi: izogibati se nevarnih plazišč; snežišča in plazišča ♪
  23.      plázma  -e ž (ȃ) 1. med. tekoči del krvi: predelati kri v plazmo / pošiljka (krvne) plazme 2. fiz. plin, v katerem so molekule razdeljene na elektrone in ione: segrevanje plazme z električnim tokom ◊ biol. živa vsebina celice; protoplazma ♪
  24.      plazóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na plaz: plazovno grmenje / plazovna groblja ♪
  25.      plazovína  -e ž (í) alp. plaz kot gmota: ob vznožju gore se kopiči plazovina / previdno hoditi po plazovini ♪

   29.439 29.464 29.489 29.514 29.539 29.564 29.589 29.614 29.639 29.664  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA