Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (29.264-29.288)


  1.      píkzígmar  -ja m (ȋ-í) nižje pog. nepomemben, neupoštevan človek: čudno, da se družiš s takim pikzigmarjem ♪
  2.      píla  -e ž (í) orodje z vzporednimi grebeni po površini za obdelovanje kovinskih predmetov: nasaditi pilo; ostre robove je izgladil s pilo; s pilo izpiliti ključ, obroček / ploščata, trikotna pila ♦ strojn. groba pila ki pusti površino hrapavo, raskavo; nožasta pila ki ima v prečnem prerezu obliko ozkega trikotnika; teh. nasekati pilo narediti vzporedne grebene na pili ♪
  3.      piláster  -tra m (á) arhit. iz stene nekoliko izstopajoč pas z bazo in kapitelom: pročelje stavbe je okrašeno s pilastri; kaneliran pilaster ♪
  4.      Pilát  -a m (ȃ) v zvezah: star. hoditi od Poncija do Pilata poskušati urediti kako stvar v najrazličnejših uradih, pri najrazličnejših odgovornih ljudeh; prišel sem med umetnike kot Pilat v credo brez zaslug, slučajno; umiti si roke (kot Pilat) ne sprejeti odgovornosti za negativno dejanje, ki ga je kdo storil ne popolnoma prostovoljno ♪
  5.      píldek  -dka m (ȋ) iron. slika: sem in tja je naslikal kak pildek ∙ star. kaplan je delil pildke podobice; ekspr. tak je kot žabji pildek narobe grd, neprikupen ♪
  6.      pílež  -a m (ȋ) žarg., šol. kdor se uči mehanično, brez razumevanja: zmerjajo jih z guleži in pileži ♪
  7.      pílhar  -ja m (ȋ) zastar. malomeščan, zapečkar: slabo se je počutil med takimi pilharji ♪
  8.      píliti  -im nedov. (í ȋ) 1. s pilo obdelovati predmete: piliti ključ, sveder; ves dan je žagal, strugal in pilil / piliti nohte 2. knjiž. dajati čemu bolj izdelano podobo: smučarji so pilili zavoje / svoje pesmi dolgo pili / piliti komu okus píliti se žarg., šol. zelo se učiti: vse leto se pili / najbolj se pili zgodovino ♪
  9.      pílka  -e ž (ȋ) nar. lesen zamašek za sode; veha: odbiti pilko; zabiti sod s pilko // odprtina na vrhu soda: zamašiti pilko ♪
  10.      pilón  -a m (ọ̑) arhit. vsak od dveh trapezastih stolpov ob vhodu v egipčanski tempelj: pročelje pilona je okrašeno z reliefi ♪
  11.      pilót 1 -a m (ọ̑) 1. kdor je usposobljen za pilotiranje, vodenje letala, vesoljske ladje: postal je pilot; letalski, vesoljski pilot; pilot helikopterja / civilni, vojaški pilot; jadralni, motorni pilot; pomožni, poskusni pilot 2. pomorski strokovnjak, ki vodi ladjo s sidrišča pred pristaniščem v pristanišče in iz njega: izkrcati, vkrcati pilota; izkušen pilot ◊ aer. avtomatski pilot avtopilot; zool. pilot riba toplih morij s petimi do sedmimi prečnimi progami, Naucrates ductor ♪
  12.      pilóten  -tna -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na pilot2: pilotna višina 2. knjiž. poskusen: pilotna proizvodnja, serija ◊ soc. pilotna raziskava raziskava, s katero se preizkuša raziskovalni postopek za obsežnejšo raziskavo; teh. pilotni čevelj ♪
  13.      pilotírati 1 -am nedov. (ȋ) 1. določati gibanje letala, vesoljske ladje z neposrednim ravnanjem z napravami: znal je pilotirati / pilotirati vesoljsko ladjo, letalo / publ. pilotirati dirkalni avtomobil voziti 2. voditi ladjo s sidrišča pred pristaniščem v pristanišče in iz njega: pilot se je vkrcal na ladjo, da bi jo pilotiral ♪
  14.      pilótski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pilot1: pilotska služba, šola / pilotska kabina; pilotska uniforma / pilotska ladja manjša ladja za prevoz (ladijskega) pilota, pilotov ♪
  15.      pílula  -e ž (ȋ) farm. zdravilo v obliki kroglice, zdravilna kroglica: lekarna izdeluje pilule; pogoltniti, vzeti pilulo; pilule, svečke, tablete / jemati (kontracepcijske) pilule kontracepcijske tablete; uspavalne pilule uspavalne tablete ∙ ekspr. požreti grenko pilulo sprijazniti se z neprijetno stvarjo, z neprijetnim dejstvom ♪
  16.      píment  -a m (ȋ) gastr. posušeni plodovi pimentovca, ki se uporabljajo kot začimba: dodajati jedi piment; zrno pimenta ♪
  17.      pímentovec  -vca m (ȋ) bot. tropsko drevo, katerega posušeni plodovi se uporabljajo kot začimba, Pimenta divica ♪
  18.      pinakoíd  -a m (ȋ) min. lik, sestavljen iz dveh vzporednih ploskev ♪
  19.      pínca  -e ž (ȋ) gastr. hlebčku podobno primorsko pecivo iz boljšega kvašenega testa: peči pince ♪
  20.      pínč  -a m (ȋ) 1. službeni ali hišni pes vitke postave s prisekanim repom in kratko ravno dlako: gojiti pinče / dobermanski pinč doberman; pritlikavi pinč 2. slabš. manjši klobuk brez krajevcev ali z ozkimi, zadaj zavihanimi krajevci: zmeraj nosi tisti pinč ♪
  21.      pinéla  -e ž (ẹ̑) agr. trta z majhnimi, belimi grozdi, ki se goji na Vipavskem in Koprskem: pinela je dobro obrodila // vino iz grozdja te trte: piti pinelo; pinela in rebula ♪
  22.      pingpóng  tudi pinkpónk -a m (ọ̑) pog. namizni tenis: igrati pingpong ∙ publ. ta pingpong z dokumenti traja med državama že ves mesec pošiljajo jih sem in tja; neskl. pril.: pingpong miza, žogica ♪
  23.      pínijev  -a -o prid. (í) nanašajoč se na pinijo: pinijev storž / pinijev gozd ♦ zool. pinijev sprevodni prelec prelec, katerega ličinka jé liste pinije, Thaumatopoea pytiocampa ♪
  24.      pínja  -e ž (í) priprava za izdelovanje manjše količine masla: prinesla je pinjo in začela pinjiti; naliti smetano v pinjo ● star. nosil je črno pinjo cilinder ♪
  25.      pinjín  -a m (ȋ) lingv. latinica za zapisovanje kitajskih glasov, besed, namenjena Nekitajcem: uvedba obveznega pinjina / zapisati lastno ime v pinjinu; neskl. pril.: pinjin transkripcija ♪

   29.139 29.164 29.189 29.214 29.239 29.264 29.289 29.314 29.339 29.364  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA