Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Se (28.989-29.013) ![](arw_left.gif)
- pêrm -a m (é) geol. obdobje mlajšega paleozoika, v katerem so se razvile nekatere vrste golosemenk ♪
- permanénca -e ž (ẹ̑) publ. stalnost, trajnost: permanenca revolucije / vsa vozila so bila v permanenci v stalni pripravljenosti; seje so imeli skoraj v permanenci neprenehoma, nepretrgoma ♪
- permanénten -tna -o prid. (ẹ̑) ki je, obstaja neomejeno dolgo obdobje; stalen, trajen: tak sistem ne sme postati permanenten; občasne in permanentne naloge / publ.: načelo permanentne revolucije; skrb za permanentno izobraževanje delavcev ♦ fiz. permanentni magnet magnet, ki trajno ohrani magnetne lastnosti // nenehen, neprestan: imeti permanenten vpliv na koga; permanentna kriza gledališkega ustvarjanja permanéntno prisl.: dvorana je permanentno zasedena ♪
- permanganát -a m (ȃ) kem., navadno v zvezi kalijev permanganat temno vijoličasta kristalna snov, ki se, raztopljena v vodi, uporablja za razkuževanje: raztopina kalijevega permanganata ♪
- pêrmski -a -o prid. (é) nanašajoč se na perm: permski skladi; permsko gubanje / permski plazilci ♪
- pérnat -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na pero, perje: a) pernate in dlakave živali / pernat čop / spi samo na pernati blazini / mehka pernata postelja / ekspr. lahki pernati oblaki b) pesa je zelo pernata ◊ bot. pernati list list, sestavljen iz lističev, ki izhajajo iz osrednje žile; lov. pernata divjad; zool. pernati koralnjak morski ožigalkar z osmimi pernatimi lovkami okoli ustne odprtine, Octocorallia pérnato prisl.: pernato mehek ♦ bot. pernato deljeni list list z zarezami, ki segajo bolj ali manj globoko v ploskev navadno podolgovatega lista ♪
- pérnatokŕp -a -o prid. (ẹ̑-ȓ ẹ̑-r̄) bot., v zvezi pernatokrpi list list z zarezami, ki segajo v ploskev navadno podolgovatega lista največ do četrtine ♪
- pérnica -e ž (ẹ̑) s perjem, puhom napolnjena odeja: zrahljati pernico; pokriti se s pernico; prevleka za pernico; pren., ekspr. snežilo je in na strehah so kmalu ležale puhaste pernice ∙ star. spati na pernicah na mehkem, udobno ♪
- perniciózen -zna -o prid. (ọ̑) med. ki se konča s smrtjo, poguben: perniciozna anemija, malarija ♪
- peró -ésa s (ọ̑ ẹ̑) 1. kožna tvorba iz roževinastega tulca s pahljačastimi izrastki, ki v velikem številu pokriva telo ptic: izpuliti pero; belo, črno pero; pero iz petelinjega repa; šop pisanih peres; lahek kot pero / ptica izgublja peresa perje / tulec peresa / gosje, nojevo, petelinje pero / pisati z gosjim peresom z njegovim prirezanim tulcem 2. majhna kovinska priprava s priostrenim koncem za pisanje, risanje: čečkal je po papirju, da je pero škrtalo; vtakniti pero v peresnik; izrabljeno pero / konica peresa // taka priprava s peresnikom: pomakati pero v črnilo; še vedno piše s peresom // v zvezi nalivno pero priprava za pisanje, ki se polni s črnilom: kupiti nalivno pero; ima že zelo izrabljeno nalivno pero / zlato nalivno pero 3. publ., s prilastkom pisatelj, književnik: to je eno najboljših peres našega časa; natančno razlago pojava prepustimo kvalificiranemu peresu; velika peresa preteklosti 4. vzmet: pero v uri se je sprožilo; napeti pero / avtomobilček na pero 5. star. (rastlinski) list: peresa šumijo v vetru; uvelo, zeleno pero / figovo pero ● ekspr. pero mu kar leti po papirju zelo hitro piše; zastar. brusiti pero vaditi se v pisateljevanju, pisati; vznes. smrt mu je iztrgala, izvila pero iz rok pesnil, pisateljeval je do smrti; ekspr. z žalostjo jemljem pero v roke začenjam pisati, pišem; ekspr. pogostokrat namaka pero v črnilo piše; ekspr. sklical je vse, ki sukajo pero ki so pisatelji, književniki; ekspr. kritično, polemično sukati pero kritično, polemično pisati; knjiž. splošno znano je, iz čigavega peresa izvira ta pamflet kdo ga je napisal; knjiž. živeti od peresa
preživljati se s pesnjenjem, pisateljevanjem; ekspr. nešteto je vprašanj, ki silijo pod pero o katerih bi bilo treba pisati; ekspr. pisateljevo pero opisuje realne človeške probleme pisatelj; poljud. prožno pero vzmet v obliki ploščate palice, strok. listna vzmet; ekspr. mojster peresa dober pisatelj, književnik ◊ les. pero stanjšani rob deske, prirejen za stik z utorom; navt. pero širši del vesla; teh. grafos pero nalivno pero s tušem za določeno debelino črte; polsteno pero svinčnik s stenjem, polnjen s posebnim barvilom; zool. krmilna peresa peresa v repu ptice, s katerimi se pri letu obrača, dviga ali spušča; letalna peresa; morsko pero na peščenem dnu toplih morij živeči pahljačasto razrasli koralnjak, ki se ponoči zelenkasto svetlika, Pennatula phosphorea ♪
- perogríz -a m (ȋ) slabš. pisarniški delavec, pisar: bil je nekakšen pisarček, perogriz ♪
- pêroksíd in peroksíd -a m (ȇ-ȋ; ȋ) kem. spojina enega atoma elementa z dvema med seboj vezanima atomoma kisika: barijev, natrijev, vodikov peroksid ♪
- peronízem -zma m (ȋ) polit. politično gibanje v Argentini, ki se zavzema za gospodarski in socialni napredek dežele, imenovano po ustanovitelju Peronu: zagovorniki peronizma ♪
- peronóspora -e ž (ọ̑) agr. glivična bolezen, ki se kaže v obliki peg na listih in plodovih zlasti vinske trte, hmelja, kapusnic: škropiti proti peronospori; širjenje peronospore // nav. mn., bot. glivice, ki povzročajo to bolezen, Peronosporaceae: trtna peronospora ♪
- perónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na peron: neprestano je pogledoval na veliko peronsko uro ♦ žel. peronska karta karta, ki daje imetniku pravico do vstopa na peron ♪
- peroprásk in peropràsk -áska m (ȃ; ȁ á) slabš. pisarniški delavec, pisar: postal je nekakšen peroprask ♪
- perorálen -lna -o prid. (ȃ) med. ki se jemlje skozi usta: peroralna zdravila / peroralno zdravljenje ♪
- perorísba -e ž (ȋ) um. likovna tehnika, pri kateri se podoba nariše s peresom in tušem: njegovi uspehi v perorisbi // risba v tej tehniki: knjiga je opremljena s perorisbami ♪
- persifláža -e ž (ȃ) knjiž. smešenje: dialog junakov romana je persiflaža nazadnjaških nazorov; sarkastična persiflaža / stena je bila popisana s političnimi persiflažami ♪
- pêrski -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na pere: doseči persko dostojanstvo / perska zbornica ♪
- persóna gráta persóne gráte ž (ọ̑-ȃ) knjiž. oseba, ki ji je naklonjena visoka, vplivna oseba: on je persona grata pri poveljniku // vplivna, pomembna oseba: postal je persona grata ♪
- personál -a m (ȃ) pog., navadno s prilastkom delavci, zaposleni v določeni delovni enoti, organizaciji; osebje: bolnica nima dovolj personala / gostinski personal ♪
- personála -e ž (ȃ) pog. personalni oddelek: dela v personali / šef personale ♪
- personálec -lca m (ȃ) žarg. kdor skrbi za nameščanje, razvrščanje delavcev; referent za osebje: oddati prošnjo personalcu ♪
- personálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zaposlene v določeni delovni organizaciji: velike personalne spremembe; reševanje personalnih zadev / personalni oddelek oddelek v delovni organizaciji, ki skrbi za nameščanje, razvrščanje delavcev / personalna referentka ◊ adm. personalna mapa mapa, v kateri ima vsak zaposleni v delovni organizaciji vse dokumente o svojem delovnem razmerju; jur. personalna unija v monarhističnih državah zveza dveh ali več samostojnih držav s skupnim vladarjem; sam.: pog. odšel je k personalnemu ♪
28.864 28.889 28.914 28.939 28.964 28.989 29.014 29.039 29.064 29.089