Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (28.914-28.938)



  1.      penta...  ali pénta... in penta... prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na število pet: pentaeder, pentaklorid / pentoksid
  2.      pentámeter  -tra m (á) lit. 1. šesterostopni daktilski verz z nepopolno tretjo in šesto stopico in zarezo za tretjo stopico: heksameter in pentameter 2. peterostopni verz: pesem v pentametrih
  3.      pentatévh  -a m (ẹ̑) rel. prvi del biblije, ki obsega pet Mojzesovih knjig, peteroknjižje: prevod pentatevha
  4.      pentatónika  -e ž (ọ́) muz. tonska vrsta, ki temelji na lestvici petih tonov v obsegu oktave: pentatonika v glasbi starih ljudstev // lestvica petih tonov v obsegu oktave: melodija je grajena na pentatoniki
  5.      pêntlja  -e ž (é) 1. trak, zavezan v okrasni vozel z dvema zankama: v laseh ima pisano pentljo; razvezati pentljo; svilena pentlja / mlad umetnik z veliko pentljo okrog vratu / zavezati v pentljo 2. kar je po obliki podobno pentlji, zanki: ceste se prepletajo v pentlje; nadvozi, podvozi in pentlje / cesta se v pentljah spušča v dolino v serpentinah 3. redko petlja: sneti pentljo ◊ šol. element pisane črke, pri katerem se črta elipsasto prekriža sama s seboj
  6.      pentljáti  -ám nedov.) 1. slabš. družiti se: niso mu zaupali, ker je pentljal z nasprotniki; z njim se ni dobro pentljati 2. ekspr. počasi delati, navadno brez učinka, uspeha: hitreje, nikar toliko ne pentljaj
  7.      pêntljica  -e ž (é) manjšalnica od pentlja: v laseh je imela rdečo pentljico
  8.      péntoksíd  -a m (ẹ̑-) kem. oksid, ki vsebuje pet atomov kisika: fosforjev, jodov pentoksid
  9.      pentóza  -e ž (ọ̑) kem. ogljikov hidrat, katerega molekula vsebuje pet atomov ogljika: pentoza in drugi monosaharidi
  10.      pénzija  -e ž (ẹ́) 1. pog. pokoj, upokojitev: do penzije mu manjka še eno leto / iti v penzijo upokojiti se 2. pog. pokojnina: dobivati penzijo; penzijo so mu zvišali 3. zastar. najemniška soba, najemniško stanovanje: stanuje v udobni penziji blizu pisarne
  11.      penzión  -a m (ọ̑) 1. tur. oddaja sobe, ležišča in nudenje hrane zlasti v gostinskem obratu: v tem hotelu je penzion dražji; cena penziona za eno osebo ni tako visoka / polovični penzion oddaja sobe, ležišča in nudenje dveh obrokov hrane // gostinski obrat, navadno manjši, v katerem se dobi prenočišče in hrana: penzion, v katerem stanujeta, je le pet minut oddaljen od morja 2. nižje pog. pokoj, upokojitev: ni dočakal penziona / tudi v penzionu nimam veliko časa // pokojnina: dobiva zelo majhen penzion
  12.      penzionátski  -a -o prid. () nanašajoč se na penzionat: penzionatsko življenje / penzionatska uniforma / penzionatska gojenka
  13.      penzionírati  -am dov. in nedov. () pog. upokojiti: penzionirali so ga pred tremi meseci penzioníran -a -o: penzionirana učiteljica
  14.      penzioníst  -a m () pog. upokojenec: penzionisti so posedali po klopeh
  15.      penzionístka  -e ž () ženska oblika od penzionist: na sestanek so bile povabljene tudi penzionistke
  16.      penziónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na penzion: visoke penzionske cene / penzionske storitve / penzionski gostje / vsa penzionska gostišča ob morju so zasedena
  17.      pénzum  -a m (ẹ̑) knjiž. delo, naloga, ki jo je treba opraviti v določenem času: svoj penzum je dokončal; obsežen penzum / enodnevni, mesečni penzum
  18.      pêpček  -čka m () ekspr. omejen, neroden človek: dolgo traja, preden kaj dopoveš temu pepčku ∙ ekspr. imeti koga za pepčka norčevati se iz koga
  19.      pepél  -a [e] m (ẹ̑) siva, prahu podobna snov, ki ostane pri gorenju: pobrati pepel iz peči; razgrebsti pepel; pepel cigarete; kup pepela / iztrkati pepel iz pipe / lesni pepel; vulkanski pepel / radioaktivni pepel; pren., ekspr. pepel časa je prekril spomine ∙ knjiž. posipati se s pepelom kesati se svojih slabih dejanj; ekspr. spremeniti v prah in pepel popolnoma uničiti, razrušiti; ekspr. tleti pod pepelom prikrito biti dejaventeh. elektrofiltrski pepel odstranjen iz dimnih plinov z elektrofiltrom // taka snov, ki ostane pri sežigu človeškega trupla: shranjevanje pepela; žara s pepelom
  20.      pepélast  -a -o prid. (ẹ̑) 1. nav. ekspr. podoben pepelu: človek s pepelastim obrazom; pepelasto perje / pepelast oblak / pepelasta barva 2. agr., v zvezi pepelasta plesen glivična bolezen, ki se kaže kot sivkasta prevleka na zelenih delih rastline: škropiti proti pepelasti plesni // nav. mn., bot. glivice, ki povzročajo to bolezen, Erysiphaceae: hrastova pepelasta plesen
  21.      pepelíka  -e ž (í) bela prašnata snov, ki se uporablja zlasti kot surovina za pridobivanje stekla: pridobivanje pepelike ♦ kem. kalijev karbonat
  22.      pepelíti  -ím nedov. ( í) 1. knjiž. spreminjati v pepel: ogenj je vse pepelil; pren. v njenih očeh je ogenj, ki pepeli 2. agr. gnojiti s pepelom: pepeliti travnike
  23.      pepélnat  -a -o [ln in n] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na pepel: kruh je spodaj pepelnat / čisto pepelnat je v obraz / pepelnati golobi sivi / nosila je plašč pepelnate barve // ekspr. meglen, mračen: izgubljal se je v pepelnatem obzorju / pepelnata svetloba pepélnato prisl.: pepelnato sivi lasje
  24.      pepelníca  -e [tudi n] ž (í) rel. sreda po pustnem torku, prvi dan štiridesetdnevnega posta: bilo je pred pepelnico ∙ star. držiš se kakor na pepelnico žalostno, pusto
  25.      pepelníčen  -čna -o [tudi n] prid. () nanašajoč se na pepelníco: pepelnično jutro / pepelnična sreda ∙ ekspr. pepelnično razpoloženje žalostno, pusto

   28.789 28.814 28.839 28.864 28.889 28.914 28.939 28.964 28.989 29.014  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA