Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (2.864-2.888)



  1.      opničen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na osepnice: osepnični mehurčki
  2.      osiromášenje  -a s () glagolnik od osiromašiti: osiromašenje kmetov / osiromašenje ribjega zaroda
  3.      osiromašênje  in osiromášenje -a s (é; ) glagolnik od osiromašeti: osiromašenje prebivalstva / osiromašenje zemljišča / kulturno osiromašenje
  4.      osiromašéti  -ím dov. (ẹ́ í) postati siromašen: pripovedoval je, kako je osiromašel
  5.      osiromaševáti  -újem nedov.) knjiž. siromašiti: kapitalisti so osiromaševali delavski razred / s slabo literaturo si otroci osiromašujejo duha
  6.      oskáliti se  -im se dov.) nar. zadreti si trščico: pri napravljanju drv se je oskalil
  7.      osméhniti se  -em se dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž., redko nasmehniti se: v zadregi se je osmehnil
  8.      osméšenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od osmešiti: navdajal ga je strah pred osmešenjem / osmešenje napak
  9.      osmŕkati se  -am se dov. ( ) knjiž. usekniti se: osmrkal se je in si obrisal solze / osmrkati si nos
  10.      osóčiti se  -im se dov. (ọ́ ọ̑) postati sočen: borovnice se med vkuhavanjem osočijo; po dežju so se grozdne jagode osočile
  11.      ostréšek  -ška m (ẹ̑) knjiž. napušč, pristrešek: širok ostrešek / v dežju so se igrali pod ostreškom
  12.      ostréšen  -šna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ostrešje: ostrešni trami / ostrešna slama
  13.      osúšek  -ška m () agr. izgubljanje vlage, vode, zlasti pri uskladiščenih živilih: izgube zaradi osuška; osušek pri sadju, siru / majhen, velik osušek
  14.      osuševálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na osuševanje: osuševalna dela / osuševalni jarki; osuševalne naprave
  15.      osuševánje  -a s () glagolnik od osuševati: osuševanje barja, zemljišča
  16.      osuševáti  -újem nedov.) z odstranjevanjem vode, vlage delati bolj suho: osuševati zemljišče
  17.      osúti se  ospèm se dov., ospí se ospíte se; osúl se in osùl se osúla se in ospèl se in ospél se ospéla se; osút (ú ) pesn. osuti se osujem se: cvetje se ospe / ljubezen, sreča se kmalu ospe mine, preidestar. izpuščaj se ospe izpusti ospèl in ospél -éla -o: ospeli cvetovi
  18.      oščájati se 1 -am se nedov. (á) vulg. opravljati malo potrebo: skozi okno je videl voznike, ki so se oščajali na dvorišču
  19.      oščájati se 2 -am se nedov. (á) zastar. obotavljati se, omahovati: kaj se še oščajaš, pojdi z njimi
  20.      ošémiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) našemiti: ošemili so ga v medveda / nima okusa, otroke zmeraj tako ošemi ošémljen -a -o: ošemljeni otroci so hodili od hiše do hiše
  21.      otelíti se  -ím se dov., otélil se ( í) nav. 3. os. roditi, povreči tele: krava se je otelila
  22.      oteščáti se  -ám se [tǝš] dov.) star. pojesti kaj malega: nekoliko smo se oteščali, nato pa nadaljevali pot / oteščala sta se z mlekom in kruhom // najesti se: vsak se je lahko dobro oteščal ∙ star. danes se še nisem oteščal še nisem jedel
  23.      ovédati se  -am se nedov. (ẹ́) knjiž. spoznavati kaj, zavedati se česa: ovedati se misli, resničnosti; dobro smo se ovedali, da ni druge možnosti // kritično presojati, spoznavati svoja in tuja dejanja, mnenja ali čutiti odgovornost zanje: ljudje so se le polagoma politično ovedali ovédati zastar. poizvedovati, spraševati: vsepovsod je ovedal, če so srečali takega človeka
  24.      ovédeti se  ovém se dov. (ẹ́) knjiž. 1. spoznati kaj, zavedeti se česa: ovedeti se dejanja, misli, resničnosti; šele zdaj se je ovedel velikega pomena tega dogodka; nekaj časa se ni ovedel, da je ranjen; v trenutku se je ovedela, za kaj gre / ovedeti se samega sebe // kritično presoditi, spoznati svoja in tuja dejanja, mnenja ali čutiti odgovornost zanje: idejno, narodnostno se ovedeti 2. zbuditi se iz nezavesti, zavedeti se: tri dni je bila v omedlevici, šele četrti dan se je ovedela / ko so se malo ovedeli, so nadaljevali si opomogli 3. zastar. znajti se, vživeti se: kar dobro se je ovedel v tujem mestu ovédeti zastar. izvedeti: nikoli niso ovedeli, kdo ga je ubil
  25.      oveselíti  -ím dov., ovelil ( í) star. razveseliti: z darilom jo je zelo oveselil; obiska se je oveselila / pogovor mu je pregnal žalost in ga oveselil oveseljèn -êna -o: pa so le prišli, reče oveseljen; njen oveseljeni obraz se je v hipu spremenil

   2.739 2.764 2.789 2.814 2.839 2.864 2.889 2.914 2.939 2.964  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA