Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Se (28.364-28.388)



  1.      pajácovski  -a -o prid. () nanašajoč se na pajace: pajacovski prizor / pajacovski obrazi
  2.      pájcek  -cka m () nar. vzhodno prašiček: čoka je skotila deset pajckov
  3.      pájček  -čka m () ekspr. manjšalnica od pajek: sedi v kotu kakor pajček
  4.      pajčevína  in pájčevina -e ž (í; ) 1. nit, skupek na določen način razporejenih niti, ki jih dela pajek: pajek dela, prede pajčevino; ometati pajčevine v sobi; muha se je ujela v pajčevino; prepresti okno s pajčevino ∙ ekspr. lačen sem, da se mi pajčevine delajo po želodcu zelo; publ. pajčevina daljnovodov omrežje, mreža 2. publ., z rodilnikom kar ovira, zmanjšuje jasnost, preglednost česa: raztrgati pajčevino laži; odmotavati pajčevine spomina
  5.      pajčevínast  tudi pájčevinast -a -o prid. (í; ) nanašajoč se na pajčevino: pajčevinast strop / ekspr.: pajčevinasta megla prozorna; pajčevinasta tkanina zelo tanka pajčevínasto tudi pájčevinasto prisl.: bluza iz pajčevinasto tankega blaga
  6.      pájčji  -a -e prid. () nanašajoč se na pajke: pajčji samec / v kotu so visele pajčje mreže / ekspr. ženska s pajčjimi nogami
  7.      pajčolán  -a m () zelo tanka in redka tkanina: nositi pajčolan; spustiti pajčolan čez obraz; bel nevestin pajčolan; klobuk s pajčolanom / poročni, žalni pajčolan // knjiž., ekspr., s prilastkom kar je po prozornosti podobno pajčolanu: pajčolan megle, pen; mesec s srebrnim pajčolanom; pren. lik je ovit v pajčolan intimnosti ● knjiž. prej ves vesel, si nenadoma nadene pajčolan in umolkne postane zadržan, skrivnosten; knjiž., ekspr. odrekla se je pajčolanu redovniškemu poklicu
  8.      pajčolánast  -a -o prid. () nanašajoč se na pajčolan: pajčolanasta tkanina / pajčolanasta megla
  9.      pajdáš  -a m (á) 1. slabš. kdor s kom sodeluje, zlasti pri nepoštenih dejanjih: medtem ko je on stražil, sta pajdaša kradla; ujeli so vodjo in njegove pajdaše / pivski pajdaši tovariši; pajdaši v igri 2. zastar. vojni tovariš: vojaka sta ranjenega pajdaša nesla na varen kraj
  10.      pajdašíja  -e ž () star. 1. skupina, druščina, zlasti moralno negativna: pretrgal je vse stike s svojo nekdanjo pajdašijo 2. pajdašenje: odklanjali so vsako pajdašijo s sovražnikom
  11.      pajdáštvo  -a s () pajdašenje: zavračal je vsako pajdaštvo z nasprotnikom
  12.      pájek  -jka m () 1. žival s štirimi pari dolgih, tankih nog in bradavicami, ki izločajo lepljivo snov za pajčevino: pajek prede, ekspr. razpenja mrežo; po kotih je bilo precej pajkov; suh kot pajek; pren., ekspr. med vojno so krvoločni pajki lovili žrtve v svoje mreže // nav. ekspr. kar je po obliki podobno pajku: okrog vratu je imela šal z zlatim pajkom pod brado 2. žarg., avt. vozilo z žerjavom za odvažanje nepravilno parkiranih avtomobilov: njegov avtomobil je odpeljal pajek 3. teh. lunarni modul: pajek pri vesoljski ladji Apolo ● ekspr. tako sem lačen, da mi pajki predejo po želodcu zeloagr. rdeči pajek zajedavec, ki sesa sok na spodnji strani listov; pršica; zool. dolgonogi pajek z dolgimi nogami, ki živi v hišah, Pholcus phalangoides; hišni pajek ki prede lijakaste mreže po kotih, Tegenaria domestica; morski pajek največja jadranska rakovica, Maja squinado; osasti pajek z rumenim, črno progastim zadkom, Argiope bruennichi; vodni pajek pajek, ki živi v zvonasti mreži pod vodo, Argyroneta aquatica
  13.      pájkov  -a -o prid. () nanašajoč se na pajke: pajkova mreža / pajkove storitve
  14.      pájštva  -e ž () nar. preprosta stavba za sušenje lanu, sadja: sušiti hruške v pajštvi // iz take stavbe narejena majhna, preprosta hiša: pokazali so mu, v kateri pajštvi se je rodil
  15.      pak  prisl., zastar. pa, vendar, neki: kdo pak bo prišel, če ne boš ti / kaj takega dolgo nisi videl ali pak nikoli
  16.      pákeljc  -a [kǝl] m () nižje pog. paket: pakeljc se je izgubil / pakeljc tobaka zavojček
  17.      pakét  -a m (ẹ̑) 1. predmet, predmeti z ovojem zaradi prenosa, prevoza: nesti paket; odpreti, odviti paket; prevezati paket z vrvico; zložiti pakete na polico; velik paket / narediti paket zaviti kaj in prevezati z vrvico / darilni paket za darilo // poštna pošiljka, ki ima določeno velikost, težo, vrednost in embalažo: dostaviti, izročiti paket; oddati paket na pošto; opremiti paket s podatki; poslati kaj kot paket / interniranci so dobivali pakete od doma hrano in druge potrebščine v takih pošiljkah; poslati kaj v paketu / poštni paket 2. pog., z rodilnikom določena večja količina navadno istovrstnih predmetov v ovoju, škatli; zavitek: naročil je pet paketov sveč; paket vžigalic 3. publ. več na kak način med seboj povezanih stvari: paket informacij, storitev; paket ukrepov, zakonov ◊ adm. paket kartic določeno število (luknjanih) kartic, na katerih so podatki, program; paket programov kar spada pod določen proces, operacijo; ekon. kontrolni paket delnic v kapitalistični ekonomiki večje število delnic, ki omogoča delničarjem odločanje o poslovanju delniške družbe; fiz. valovni paket skupina valov; ptt vrednostni paket v domačem prometu z navedeno vrednostjo nad določeno vsoto; v mednarodnem prometu z navedeno vrednostjo ne glede na vsoto; tur. (turistični) paket celotna penzionska oskrba z dodatnimi turističnimi storitvami
  18.      pakéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na paket: paketni oddelek na pošti / turistično podjetje se trudi za ustrezno paketno politiko ♦ filat. paketna znamka znamka, namenjena le za frankiranje paketov
  19.      pakírati  -am nedov. () 1. dajati blago, izdelke v ovoj, škatlo, navadno zaradi zaščite, lažjega prenosa, prevoza: pakirati čevlje, izdelke; pakirati mast v tube, mleko v vrečke / pakirajo praženo in surovo kavo v različnih količinah 2. pog. pripravljati prtljago za potovanje: gotovo bo spet odpotovala, že dva dni pakira / selitev se je približala, morali so začeti pakirati pripravljati stvari za odselitev pakíran -a -o: pošiljka ni bila pravilno pakirana; blago, pakirano po vseh predpisih
  20.      pákobúl  -a m (-) bot. socvetje, pri katerem se cvet na vrhu glavne osi prvi odpre: latasti pakobul
  21.      paktírati  -am nedov. () nav. slabš. sodelovati, povezovati se: paktiral je z okupatorjem; paktirati s sovražnikom
  22.      paláčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na palačo: vzpenjati se po širokem palačnem stopnišču / palačna arhitektura
  23.      palamída  -e ž () zool. skuši podobna morska riba; polanda: skuše in palamide
  24.      pálaš  -a m () nekdaj meč z ostrino na eni strani rezila: konjeniki so si opasali palaše / nabrusiti palaš
  25.      palatál  -a m () lingv. soglasnik, tvorjen s sprednjo jezično ploskvijo in trdim nebom; palatalni soglasnik: palatali in guturali // soglasnik, za katerim se v končnicah in obrazilih slovenskega jezika namesto glasu o pojavlja e, mehki soglasnik: palatali c, j, č, ž, š, dž

   28.239 28.264 28.289 28.314 28.339 28.364 28.389 28.414 28.439 28.464  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA